Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dobavnica, ki je edini listinski dokaz v tej kazenski zadevi, ne bremeni obdolženca v ničemer. Iz dobavnice, ki je v spisu, je namreč razvidno, da obdolženec ni podpisal prejema blaga, na dobavnici, ki jo je pritožnik priložil pritožbi, pa je sicer nek podpis, vendar je tudi ta dobavnica očitno le kopija in zato po oceni pritožbenega sodišča z njo ni mogoče dokazovati ničesar, ne glede na to, da je podpis na njej, ki naj bi bil obdolženčev, očitno drugačen od podpisov obdolženca v kazenskem spisu.
Pritožba pooblaščenca subsidiarnega tožilca V. V. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Po členu 98/I v zvezi s čl. 96/III ZKP mora oškodovanec kot tožilec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado obdolženčevega zagovornika.
Okrajno sodišče v Ljubljani je s citirano sodbo oprostilo obdolženega M. M. obtožbe oškodovanca kot tožilca zaradi kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/I KZ in odločilo, da mora oškodovanec kot tožilec plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino v znesku 40.000,00 SIT.
Zoper sodbo je vložil pritožbo pooblaščenec oškodovanca kot tožilca odvetnik I. H. iz razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Zagovornik obdolženega M. M., odvetnik A. Ž. je podal odgovor na pritožbo in predlagal zavrnitev pritožbe oškodovanca kot tožilca.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in navedb v odgovoru na pritožbo ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter obdolženca utemeljeno oprostilo po 3. točki 358. člena ZKP. Pritožbene navedbe, češ da naj bi se obdolženec lažno predstavljal in deloval škodoželjno so zato neutemeljene in je sodišče prve stopnje obširno obrazložilo, da obdolžencu ni mogoče očitati goljufivega namena, kajti priča M. L. je izpovedala, da ji je obdolženec pomagal v prodaji, ker je bila bolna. Tudi pričo N. D. je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo kot verodostojno, priča pa je potrdila zagovor obdolženca, da ni hotel sprejeti slabega blaga, ki ga je dostavil oškodovanec kot tožilec, zato so neutemeljene pritožbene navede, češ da obdolženec ni oporekal kvaliteti blaga in da naj bi bila priča neverodostojna, ker to ni izkazano z ničemer.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, da dobavnica, ki je edini listinski dokaz v tej kazenski zadevi, ne bremeni obdolženca v ničemer. Iz dobavnice, ki je v spisu, je namreč razvidno, da obdolženec ni podpisal prejema blaga, na dobavnici, ki jo je pritožnik priložil pritožbi, pa je sicer nek podpis, vendar je tudi ta dobavnica očitno le kopija in zato po oceni pritožbenega sodišča z njo ni mogoče dokazovati ničesar, ne glede na to, da je podpis na njej, ki naj bi bil obdolženčev, očitno drugačen od podpisov obdolženca v kazenskem spisu. Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da zagovornik obdolženca v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da ni nobenega dokaza, da naj bi obdolženec obljubljal oškodovancu kot tožilcu, da mu bo poslal naročilnico.
Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo zatrjevanih trditev, je zavrnilo pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da mora oškodovanec kot tožilec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT, plačati pa mora tudi potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.