Jedro

Če ima predlagatelj več stvari v solastnini z različnimi solastniki, se delitev opravi glede vsake solastninske skupnosti ločeno. Zato mora v predlogu opisati ločeno stvari, ki naj se delijo, podatke o solastnikih in velikost njihovih deležev. Nasprotni udeleženci, ki so v solastninskem razmerju le s predlagateljem, ne pa med seboj, niso niti formalni sosporniki, zato lahko sodišče loči postopke glede na posamezne solastninske skupnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za delitev solastnine zavrglo. Ugotovilo je, da želi predlagatelj delitev večjega števila solastnih stvari, ki pa niso v istih solastninskih skupnostih. Nasprotni udeleženci niso med sebij solastniki, vsaj ne vsi. Zato po mnenju sodišča ne obstajajo procesne predpostavke iz 191. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj predlagatelj ne more zajeti z enim predlogom več nasprotnih udeležencev.

Proti temu sklepu je vložil predlagatelj pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve nepravdnega postopka v zvezi s pravdnim postopkom in nepravilno uporabo materialnega prava.

V utemeljitvi navaja, da tudi navadno sosporništvo ni tuje nepravdnemu postopku, zato meni, da lahko predlagatelj, ki je solastnik z vsemi nasprotnimi udeleženci nepravdnega postopka, zajame z enim predlogom za delitev skupnega premoženja vse solastnike, s katerimi je glede na to solastnino v premoženjski skupnosti in pri tem solastna razmerja med nasprotnimi udeleženci niso več odločilna, saj je temeljna predpostavka za delitev skupnega premoženja solastnina med predlagateljem in nasprotnimi udeleženci izkazana.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

V postopku delitve solastnine se deleži solastnikov, ki so na nedeljeni stvari določeni v sorazmerju s celoto (1. odst. 13.čl. ZTLR) razdelijo tako, da dobi vsak od njih fizični del celote. Če takšna delitev ni mogoča, pa se stvar proda (civilna delitev) in izkupiček deli med solastnike v sorazmerju z deleži. Solastnik, ki predlaga delitev stvari, mora zato v predlogu opisati stvar, ki naj se deli, navesti podatke o solastnikih in njihovih deležih. Če ima več solastnih stvari in so na teh stvereh solastniki isti, se lahko predlaga delitev vseh ali pa tudi samo nekaterih od teh stvari. Če pa ima predlagatelj več stvari v solastnini, pri tem pa so stvari v različnih solastninskih skupnostih, kot je to v konkretnem primeru, se delitev lahko opravi le glede vsake solastninske skupnosti posebej. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da v primeru, ko gre za različne solastninske skupnosti, ni mogoče nasprotnih udeležencev šteti za formalne sospornike v smislu 191. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kot si poenostavljeno predstavlja predlagatelj.

Predlagatelj bi moral v predlogu opisati vsako od solastninskih skupnosti posebej, saj bi sodišče lahko izpeljalo postopek delitve le, če bi bila v predloga vsaka solastninska skupnost jasno razvidna.

Pritožba zato ni utemeljena, kolikor vztraja predlagatelj, da bi sodišče lahko delitveni postopek izpeljalo, ker zadošča, da je predlagatelj solastnik z vsemi nasprotnimi udeleženci. Pritožbeno sodišče pa izpodbijanega sklepa kljub temu ni moglo potrditi, saj podlage za zavrženje ni bilo. V primeru, če niso podane predpostavke sosporništva, ZPP predvideva ločitev postopkov na posamezne tožence (v konkretni zadevi solastninske skupnosti). Sodišče prve stopnje zaradi predloga, kot je bil sestavljen, zadev ni moglo ločiti. Zato bi moralo predlagatelja pozvati, da predlog, ki je formalno pomanjkljiv popravi oz. dopolni tako, da bo v njem opisana vsaka od solastninskih skupnosti posebej, podatki za vsako od stvari v solastnini in velikost solastninskih deležev za vsako skupnost ločeno, in mu zagroziti s sankcijo iz 108.člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Ker podlage za zavrženje sklepa iz razloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni bilo, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek. Nadaljni napotki niso potrebni, saj je že iz gornje obrazložitve razvidno, kako naj sodišče postopa v nadaljevanju.