Jedro

Če je sodišče sklenilo, da dokaza z zaslišanjem stranke ne bo izvedlo, potem strankinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, ki se ga ni mogla osebno udeležiti (bila pa je zastopana po pooblaščencu), ni mogoče ugoditi. Zamuda namreč ni izkazana, neizvedbo dokaza z njenim zaslišanjem pa bo stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper končno odločbo.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje pritožnice ni oprostilo plačila sodnih taks, se ugodiin se izpodbijani sklep spremenitako, da se drugo nasprotno udeleženko A. O. oprosti plačila sodnih taks.

2. Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo, pa se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 08.11.2004 sodišče prve stopnje druge nasprotne udeleženke ni oprostilo plačila sodnih taks, s sklepom z dne 26.11.2004 pa ni ugodilo njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Proti takšnima sklepoma se je iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP) pritožila druga nasprotna udeleženka. V pritožbi zoper sklep, s katerim je prvostopno sodišče ni oprostilo plačila sodnih taks, je navedla, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo, da njeni prihodki niso tako nizki, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje. Prejema namreč izredno nizke dohodke, to je pokojnino v povprečni mesečni višini okrog 81.000,00 SIT. Drugih prihodkov nima, prav tako nima premoženja večje vrednosti in se s prejeto pokojnino težko preživlja. Je oskrbovanka Centra za starejše občane O. in je zaradi slabega premoženjskega stanja delno oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v tem domu, vsa ta dejstva pa je navedla že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Splošno znano dejstvo je, koliko znašajo oskrbnine v domovih za ostarele in da je pokojnina v višini 81.000,00 SIT premalo za plačilo celotne oskrbnine. Pritožnica s tem zneskom pokrije le del oskrbnine, medtem ko je opravičena plačila preostale razlike v višini 65.000,00 SIT, kar pomeni, da ji od prejete pokojnine mesečno ne ostane nič. Sredstev za preživljanje tako nima, še dodatno pa bi jo ogrozilo plačilo sodnih taks, zato je odločitev sodišča nerazumljiva, neutemeljena in nezakonita. Pri tem pritožnica še poudarja, da je izrek izpodbijanega sklepa nejasen in nedoločen, kar predstavlja kršitev pravil postopka, obrazložitev pa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in se sklepa vsebinsko sploh ne da preizkusiti, zaradi česar je predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbi zoper sklep o tem, da se njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi, pa je navedla, da na narok ni pristopila zaradi prisilne hospitalizacije, ki traja še danes, vendar pa je pritožnica razumna in sposobna za zaslišanje ter vztraja pri svojem zaslišanju. Na naroku bi se namreč rada izjasnila o tem, katere nepremičnine želi in zakaj, rada pa bi podala tudi pripombe na cenitev. Zaradi prisilne hospitalizacije ni mogla kontaktirati s svojim pooblaščencem, niti osebno priti na narok, na katerega pa tudi ni bilo njenega začasnega zastopnika, ki svojega izostanka ni opravičil. Priča K. O. pa je slabega zdravstvenega stanja in se zaradi tega naroka dne 29.10.2004 ravno tako ni mogla udeležiti (ni se mogla premikati in zato ni mogla zapustiti stanovanja). Iz navedenega izhaja, da sta odsotnosti druge nasprotne udeleženke in priče z naroka povsem upravičeni, zato bi moralo prvostopno sodišče njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi. Sploh pa ima izpodbijani sklep takšne vsebinske in formalne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, ker v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Druga nasprotna udeleženka je zato predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje pritožnice ni oprostilo plačila sodnih taks, je utemeljena, pritožba zoper sklep, s katerim ni ugodilo njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje pritožnice ni oprostilo plačila sodnih taks: Nasprotna udeleženka v pritožbi neutemeljeno opozarja na bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke II. odstavka 339. člena ZPP, ki ni podana, ker je izrek sklepa (da se nasprotne udeleženke ne oprosti plačila sodnih taks) jasen in razumljiv, odločitev pa vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti.

Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo zmotno uporabilo materialno pravo, ko pritožnice glede na podane dejanske premoženjske razmere ni oprostilo plačila sodnih taks. V predlogu za oprostitev (v spisu na l. št. 144 in 145) je navedla, da prejema zelo nizko pokojnino, da nima premoženja večje vrednosti, da je oskrbovanka Centra za starejše občane v O. in da je zaradi slabega premoženjskega stanja delno oproščena plačila institucionalnega varstva v tej ustanovi, sodišče prve stopnje pa je na podlagi zatrjevanih in izkazanih dejstev glede premoženjskih razmer in predmeta nepravdnega postopka ocenilo, da se s plačilom sodnih taks ne bi občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se pritožnica preživlja. Takšna odločitev pa je zmotna, saj iz dejstva, da je pritožnica kot oskrbovanka Centra za starejše občane delno oproščena plačila storitve institucionalnega varstva, izhaja, da živi od družbene pomoči. Navedeno pomeni, da pritožnica že brez obveznosti plačila sodnih taks s svojo pokojnino ne zmore pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov oziroma potreb, zaradi česar bi bila z njihovo naložitvijo njena že tako skromna sredstva za preživljanje zmanjšana še toliko bolj, vse to pa kljub predmetu tega postopka (delitvi skupne lastnine, pri čemer pa ne gre prezreti, da njen delež znaša le 8/48 oziroma 1/6, kar je sorazmerno majhen delež) pripelje do zaključka, da bi prvostopno sodišče glede na podane razmere pritožnico na podlagi 168. člena ZPP in 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) moralo oprostiti plačila sodnih taks.

Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in sklep sodišče prve stopnje spremenilo tako, da jo je oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ni ugodilo pritožničinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje: Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je narok oziroma rok za opravo dejanja zamudila iz upravičenega vzroka (116. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V konkretnem primeru je nasprotna udeleženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, na katerega ni pristopila zaradi tega, ker je bila prisilno hospitalizirana. Ravno tako zaradi slabega zdravstvenega stanja na narok ni pristopila vabljena priča K. O., obe pa bi morali biti v tej nepravdni zadevi zaslišani, saj bi tako lahko podali pripombe na cenitev in se izjasnili o tem, na kakšen način bi se predmetne nepremičnine razdelile med udeležence postopka. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni ugodilo, ker je ugotovilo, da vzrok za zamudo naroka ni bil upravičen, z zavrnitvijo predloga pa v celoti soglaša tudi sodišče druge stopnje.

Pritožnica je bila na narok vabljena preko svojega pooblaščenca, kar je v skladu s I. odstavkom 137. člena ZPP in je bila na njem pravilno zastopana, saj se ga je udeležila odvetniška pripravnica njenega pooblaščenca. Pritožničina osebna navzočnost na naroku (in s tem povezano osebno vabljenje) bi bila namreč potrebna le v primeru, če bi sodišče sklenilo, da pritožnico zasliši kot stranko v postopku, ker pa tega dokaza sodišče prve stopnje ni izvajalo, zamuda naroka, ki se ga pritožnica ni udeležila osebno, sploh ni izkazana. Zaradi neizvedbe tega dokaza kot tudi dokaza z zaslišanjem priče K. O. pa vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati, temveč je takšno nestrinjanje s postopanjem sodišča lahko le razlog za izpodbijanje odločitve, ki jo bo sodišče prve stopnje sprejelo o načinu delitve skupne lastnine v tem postopku. Pritožnica zaradi neudeležbe na naroku in zaradi tega, ker je sodišče ni zaslišalo, namreč ni izgubila pravice navajati pripomb na izvedenski mnenji in predlagati načina delitve skupne lastnine, saj bi to lahko storila preko pooblaščenke na naroku oziroma že tekom celotnega nepravdnega postopka, zaslišanje strank pa je dokazno sredstvo in ni namenjeno navajanju, temveč ugotavljanju oziroma dokazovanju spornih dejstev, pomembnih za odločbo (257. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), ki pa morajo biti pred izvedbo tega dokaza že podana.

Zatrjevanje nasprotne udeleženke, da je zaradi prisilne hospitalizacije upravičeno zamudila narok, je tako neutemeljeno, pritožnica pa s pritožbenim ponavljanjem razlogov, ki jih je navedla že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve prvostopnega sodišča ne more izpodbiti, zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 37. členom ZNP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker jih pritožnica ni priglasila.