Jedro

V predmetni zadevi ne gre za spor v zvezi z zatiranjem nelojalne konkurence oziroma pravicami intelektualne lastnine iz drugega odstavka 103. člena ZS.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je s sklepom VL 131795/2010 z dne 20. 10. 2010 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Kopru.

2. Okrožno sodišče v Kopru se je s sklepom z dne 21. 1. 2011 izreklo za krajevno nepristojno v tem sporu in je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Svojo odločitev je utemeljilo na določbi drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine določa izključno krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. V okvir intelektualne lastnine pa sodi tudi zatiranje nelojalne konkurence, za kar naj bi šlo v predmetni zadevi.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da ni podana situacija iz drugega odstavka 103. člena ZS.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

5. Vrhovno sodišče po pregledu predloga za izvršbo in ugovora zoper sklep o izvršbi s priloženimi dokaznimi listinami ugotavlja, da v predmetni zadevi ne gre za spor v zvezi z zatiranjem nelojalne konkurence oziroma pravicami intelektualne lastnine iz drugega odstavka 103. člena ZS. Razvidno je, da tožeča stranka vtožuje plačilo računov, ki po višini ustrezajo zneskom odmerjenih protidampinških dajatev, ki so bili z odločbami carinskega organa ob uvozu blaga s Kitajske naloženi v plačilo tožeči stranki. Tožena stranka zanika obstoj pogodbene podlage, na podlagi katere bi tožeča stranka lahko zahtevala povračilo teh zneskov od tožene stranke. Pojasnjuje, da je tožeča stranka samostojno prevzela špeditersko storitev carinjenja blaga, medtem ko je tožena stranka v zvezi s konkretnim uvozom blaga s Kitajske sprejela naročilo za opravo ostalih špediterskih storitev. Glede na dosedanjo trditveno podlago pravdnih strank Vrhovno sodišče pritrjuje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, da v predmetni zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo opravljenih storitev oziroma povračilo stroškov na pogodbeni podlagi, ter zaključuje, da predmet spora ni zatiranje nelojalne konkurence. Za določitev krajevne pristojnosti se zato uporablja določba 48. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Ker ima tožena stranka sedež na območju Okrožnega sodišča v Kopru, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.