Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroci je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroci uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Sodišče jo izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da I. točka izreka izpodbijanega sklepa poslej glasi: “I. Ugovoru se ugodi, sklep o izdaji začasne odredbe z dne 16. 6. 2016 se razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.”
II. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločeno v okviru odločanja o glavni stvari.
1. Z začasno odredbo je sodišče prve stopnje omejilo stike med nasprotnim udeležencem in mladoletnima otrokoma, določene s sodnima poravnavama v letu 2015, tako, da je določilo, da potekajo (le še) vsako drugo soboto od 14.00 do 18.00 ure.
2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (pod I. točko) ugovor nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo zavrnilo in (pod II. točko) odločilo, da bo o stroških postopka z ugovorom odločalo s končno odločbo.
3. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi zoper gornji sklep uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo ugovoru in zavrnitvijo predloga za začasno odredbo oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.
4. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.
5. Pritožba je utemeljena.
6. Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov (prvi odstavek 411. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroci je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroci uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Sodišče jo izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.(1) Sodišče torej začasno odloči o vzgoji, varstvu, preživljanju ter stikih le, če ogroženost otroka narekuje, da se o tem odloči že takoj, preden se zanesljivo ugotovijo vse relevantne sporne okoliščine.(2) Še posebej restriktiven pristop mora veljati pri začasnih odredbah, katerih vsebina je praktično enaka, kot pa tožben zahtevek o glavni stvari. V razmerjih med starši in otroki namreč lahko taka (regulacijska) začasna odredba zaradi svojih dejanskih učinkov celo usodno prejudicira spor.
7. Pravica do stikov je tako pravica otroka kot obeh staršev. Z njo se zagotavljajo predvsem koristi otroka (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišča (kot tudi drugi pristojni državni organi) so pri samem odločanju dolžna ukreniti (praviloma že po uradni dolžnosti) vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka. Odločanje mora biti hitro in učinkovito, pri tem pa hkrati celovito, z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera in vseh možnosti, ki jih pravo ponuja.
8. Na podlagi gornjih kriterijev je očitno, da pritožba utemeljeno izpostavlja, da zgolj neustrezna starševska komunikacija, ki negativno vpliva na čustvovanje in notranja doživljanja otrok, predvsem M., ki ob očetovih vprašanjih o preživljanju časa pri mami ter posmehovanju na račun mame in njenega partnerja doživlja intenziven stres, še ne zadostuje za izdajo začasne odredbe. Slaba komunikacija med roditeljema, njuno različno videnje dogodkov (mati kot vzrok za stisko opisuje vedenje nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec pa prihod materinega novega partnerja) ter čustvena stiska otrok, katere vzrok je predvsem v nefunkcionalnem odnosu med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bil potreben in nujen sodni poseg z začasno odredbo pred dokončno odločitvijo. Ker začasna odredba ne more biti "nadomestek" za redno sodno varstvo in je lahko izdana le v primerih, ko je takšen vnaprejšen poseg sodišča nujen(3), v predmetni zadevi pa ne gre za takšen izjemen primer, bosta morala oba starša v naprej stike zopet izvajati na način, ki je bil določen s sodnima poravnavama v letu 2015. Ob dejstvu, da bo v nadaljevanju postopka sodišče natančno spremljalo, ali sta starša v korist otrok pripravljena in sposobna preseči vprašanje nerazčiščenega medsebojnega partnerskega odnosa, ni zaenkrat niti s stališča varstva otrok, niti s stališča pravice nasprotnega udeleženca do stikov z otrokoma prav nobene potrebe, da bi se stiki omejili še pred dokončno razjasnitvijo dejanske podlage odločitve.
9. Pritožbi je bilo potrebno ugoditi in zaradi pravilne uporabe materialnega prava izpodbijano odločitev spremeniti tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (peta alineja 358. člena in tretji odstavek 411. člena ZPP, 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).
10. O stroških, ki so strankama nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno v okviru odločbe o glavni stvari.
Op. št. (1): Tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-232/99 in še nekaterih drugih.
Op. št. (2): Primerjaj npr. odločitve Višjega sodišča v Celju Cp 500/2013, Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1259/2012, IV Cp 3507/2011, IV Cp1002/2011, 2404/2010. Op. št. (3): Enako dr. A. Galič v članku Začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij, Pravosodni bilten št. 4/2000, str. 73 - 87.