Jedro

Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.

Izrek

Pritožbama se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnine v solastnini udeležencev, vpisane v vl. št. 335 k.o. D. - parc. št. 1316 (hiša, dvorišče, vrt), 1317/1 in 1317/5, v solastni predlagateljice do 61,5% in nasprotnega udeleženca do 38,5%, razdružilo tako, da prejme predlagateljica v izključno last parc. št. 1316 in 1317/5 ter severni del parc.št. 1317/1 v površini 717,74 m2, nasprotni udeleženec pa južni del parcele št. 1317/1 v površini 2196,26 m2 ter nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljici povrne na račun skupnih stroškov 167.989,00 SIT, v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, da ne bo izvršbe. Zoper tak sklep sta se pritožila oba udeleženca. Predlagateljica se pritožuje zoper sklep, kolikor je razdeljena parc. št. 1317/1, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da v tem delu sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po zemljiškoknjižnih podatkih ta parcela, v naravi njiva, meri 3106 m2, sodišče torej ni razdelilo 192 m2 parcele. Ta razlika bi morala pripadati predlagateljici. Če je prišlo le do pisne napake, naj se ta popravi. V primeru razveljavitve pa naj se cenitev uskladi s tržnimi cenami ter razdeli v skladu z deleži solastnikov, saj sedanja cenitev ne omogoča pravične delitve deležev. Nasprotni udeleženec v pritožbi opozarja, da sta udeleženca sprejela cenitev izvedenca K., sodišče pa tega ni upoštevalo. Po mnenju izvedenca bi namreč nasprotnemu udeležencu pripadalo 2329 m2 parc. št. 1317/1, ne pa, kot je sodišče odločilo, torej le 2196,26 m2. Predlaga, da sodišče to napako odpravi. Pritožbi sta utemeljeni. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožb udeležencev ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), katerega določbe se v tem postopku smiselno uporabljajo glede na določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišče prve stopnje je namreč odločilo o delitvi solastnih stvari tako, da dve parceli pridobi predlagateljica, tretja pa se fizično razdeli tako, da njen severni del pridobi predlagateljica, južni pa nasprotni udeleženec. Takega sklepa ni moč preizkusiti, saj ni jasno, kje točno poteka določena meja med novonastalima deloma prejšnje parcele št. 1327/1, torej ni možna identifikacija novonastalih delov parcele v naravi, zato, tudi ob upoštevanju določb 24. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK), ki nalaga obvezo sodišču, da pravnomočne odločbe, s katerimi se pridobijo, spremenijo ali prenehajo stvarne pravice na nepremičninah oziroma ugotovijo dejstva, ki se vpisujejo po uradni dolžnosti, pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču, taka odločba niti ni izvršljiva, saj na njeni podlagi ne bo mogoča ne parcelacija in evidentiranje v zemljiškem katastru, kot tudi ne zatem v zemljiški knjigi. Poleg tega pa sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo v razlogih sklepa, zakaj šteje, da meri parcela št. 1317/1 2914 m2, pritožnika pa ob tem opozarjata, da le-ta meri več (predlagateljica trdi, da 3106 m2, nasprotni udeleženec pa opozarja na cenitev izvedenca K.), sodišče druge stopnje zato tega sklepa ne more preizkusiti in odgovoriti na pritožbene navedbe udeležencev, saj razlogov o odločilnih dejstvih v sklepu ni. Zaradi navedenih bistvenih postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep ob reševanju pritožb udeležencev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 354. členom ter 366. členom ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo, če bo ponovno odločilo, da se parc. št. 1317/1 fizično deli, izrek oblikovati tako, da bo moč novonastale dele v naravi identificirati in bo na podlagi sklepa mogoča parcelacija s strani pristojnega geodetskega organa in evidentiranje v zemljiškem katastru, kar bo podlaga za nadaljnje evidentiranje v zemljiški knjigi. Moralo bo tudi upoštevati, da mora biti predmet delitve določen, saj je ob fizični delitvi potrebno del, ki pripade vsakemu solastniku, natančno opredeliti, iz spisovnih podatkov pa izhaja, da zemljiškoknjižni podatki kažejo eno površino, izvedenec K. - geodet pa ugotavlja, da je dejanska površina večja, ob tem pa, da meje, predvsem severna, še niso določene. Sodišče prve stopnje bo moralo to vprašanje pred morebitno odločitvijo o delitvi parcele v naravi razrešiti, saj mora biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte parcele, ki naj se deli. Ob tem pa pritožbeno sodišče še opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje tudi izvedenska mnenja kritično presoditi kot vsak drug dokaz. Udeleženec v pritožbi pravilno opozarja na neskladja, izvedenec K. je namreč, kot izhaja iz podatkov spisa, upošteval cenitvi izvedenca M. in P., pri tem pa ni upošteval, da sta skupno vrednost nepremičnin le-ta izračunala tako, da sta vrednost m2 pomnožila s številom m2- 2914, izvedenec K. pa je v predlogu delitve izhajal iz predpostavke, da parcela meri 3106 m2, pri izračunih pa kot skupno vrednost nepremičnin upošteval izračune izvedenca M. in P., ki temeljijo na drugačni velikosti parc. št. 1317/1. Kritično bo moralo presoditi tudi navedbe izvedenca Kvaternika o vrednosti zemljišča - cene za m2, ki je upošteval očitno mnenje izvedenca P., skupno ceno nepremičnin pa je izračunal izvedenec M., ki je očitno cenitev izvedenca P. že delno revaloriziral, saj izvedenec M. ugotavlja drugačno vrednost nepremičnine, parc. št. 1317/1 (7.266.725,00 SIT in ne 7.177.226,00 SIT). Glede na določbo 3. odst. 166. čl. ZPP je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo.