Jedro

Tožnik je oče toženke, ki je polnoletna, zato v preživninskem sporu ni bilo ovir za izdajo zamudne sodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da z dnem 29. 10. 2009 toženki preneha pravica do preživnine (točka 1) in da je toženka dolžna povrniti tožniku od 29. 10. 2009 dalje plačane zneske preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od plačila posameznega zneska (točka 2).

Toženka v pritožbi navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj se upravičenec ne more odpovedati pravici z naslova zakonitega preživljanja. Z izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. točke prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Tožba ni sklepčna in tožbeni zahtevek ni določen, zato niso bili izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo. Iz 1. točke izreka sodbe ne izhaja kdo je zavezanec za plačilo preživnine. Iz dopisa CSD in potrdila z dne 24. 8. 2009 izhaja, da se toženka redno šola, kar je v nasprotju s trditveno podlago tožnika. Sodišče prve stopnje je storilo absolutne bistvene kršitve postopka, zato toženka predlaga, da se sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem je obrazloženo pojasnil razloge, zaradi katerih je pritožba neutemeljena in predlagal, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki se ne uporabljajo določbe o zamudni sodbi (prvi odstavek 412. člena ZPP). Drugi odstavek 406. člena ZPP določa, da so spori iz razmerij med starši in otroki spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica, in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. Tožnik je oče toženke, ki je polnoletna, zato ni bilo ovir za izdajo zamudne sodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP.

Toženka v zakonskem roku ni odgovorila na tožbo, čeprav ji je bila tožba pravilno vročena z opozorilom, da bo sodišče izdalo zamudno sodbo, če na tožbo v roku 30 dni ne bo odgovorila. Tožbeni zahtevek res ni oblikovan na način, ki je običajen v sodni praksi, saj v zahtevku nista navedeni odločba, na podlagi katere je bila toženki priznana preživnina, in zadnja odločba, na podlagi katere je tožnik dolžan plačevati toženki zvišano preživnino po sklepu Vlade RS. Postavljeni tožbeni zahtevek pa je kljub navedenim pomanjkljivostim dovolj določen, saj je iz njega razvidno, da tožnik zahteva ukinitev pravice toženke do preživnine z dnem 29. 10. 2009, in da je toženka dolžna povrniti tožniku od 29. 10. 2009 dalje vse plačane zneske preživnine. Vse ostalo je del obrazložitve, iz katere izhaja, da toženka od 29. 10. 2009 ni več upravičena do preživnine, oziroma tožnik ni več preživninski zavezanec do toženke.

Iz potrdila CSD Vič Rudnik in potrdila o vpisu Srednje trgovske šole v Ljubljani izhaja, da je toženka vpisana v 3. letnik Srednje trgovske šole, vendar iz tožbenih navedb izhaja, da se toženka redno ne šola. Iz trditvene podlage tožnika izhaja, da je izvedel od svetovalne delavke Srednje trgovske šole, da pri njih ni redno vpisane nobene dijakinje z imenom K. Z.. Tožnik je za takšne trditve predlagal tudi ustrezne dokaze: zaslišanje delavke svetovalne službe pri Srednji trgovski šoli, zaslišanje svetovalke CSD Ljubljana in lastno zaslišanje. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, se takšne trditve štejejo kot priznane, kar pomeni, da se toženka ne šola, zato je tožbeni zahtevek utemeljen. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, kakor tudi, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik.

Tožba tudi ni nesklepčna, saj je tožnik zatrjeval dejstva in predložil dokaze, s katerimi je dokazoval resničnost svojih trditev, da se toženka ne šola, v nadaljevanju pa toženko pozval, da če temu ni tako, da v pravdnem postopku dokaže, da redno obiskuje šolo in izpolnjuje šolske obveznosti ter hkrati pojasnil, da bo v takšnem primeru preživninsko obveznost izpolnjeval. Teh navedb pa ni mogoče šteti, da kažejo na neutemeljenost tožbenega zahtevka, kot to zmotno zatrjuje pritožba.

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe upoštevalo (drugi odstavek 338. člena ZPP) in ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker prvo sodišče tudi ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zavrnilo, s tem pa je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je izrek v tem delu odpadel. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) V nadaljevanju ZPP.