Jedro

Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora (1.) navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in (2.) predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 16. 4. 2015. Ugotovilo je, da je dolžnik v ugovoru sicer navedel, da je nepremičnino izpraznil, vendar za svoje navedbe ni niti predložil niti predlagal enega samega dokaza, na podlagi katerega bi lahko sodišče štelo navedbe za obrazložene.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je bil predlog za izvršbo podan na podlagi sodbe Pg 14/2012 z dne 22. 5. 2014, katero je prejel 23. 6. 2014 preko pooblaščenca. V 15-dneh od prejema je moral izprazniti poslovni prostor. 8. 7. 2014, ko je potekel rok, je bila nepremičnina na razpolago upniku, vsled česar je dokaz, da je bilo s strani upnika naročeno izvajalcu Stanovanjskemu podjetju, da zaprejo poslovni prostor, ker je bil izpraznjen. S tem je upnik izkazal svoj prejem. To je dolžnik navedel že v prvi pritožbi 16. 4. 2015 in utemeljil z dokazom. To lahko podkrepijo še priče s svojim zaslišanjem. Bila je odklopljena elektrika in voda. Do leta 2013 je prejemal odločbe o plačilu nadomestila stavbnega zemljišča. 18. 8. 2015 je prejel odločbo DT 4224 - 4685/2014-1-1302-02 za nezavezanca za plačilo, kar dokazuje, da je bil upnik seznanjen s strani DURS, da je nepremičnina njihova. Upnik se sklicuje, da ni vrnil ključev lokala. Pošilja fotografije kakšen lokal je prejel. Ni imel oken niti ključev. Vrata so bila takrat le zasilna rešitev za vizualno zaprtje prostora in niso imela ključev, bila so neuporabna. Vse to je vidno na fotografijah. V poslovni prostor je vložil ogromno denarja in dela, kar se danes vidi na objektu, katerega nikjer niso obračunali v vrednosti cca 19.000,00 EUR, leta 1989. Ključev, oken in podobno, ne more vračati, ker jih ni prejel. Prostor je bil takrat zapuščen in v totalnem razsutem stanju. Izpraznil ga je premičnin v roku z dnem pravnomočne sodbe Pg 14/2012, kakor je bilo zahtevano, v bistveno drugačnem stanju, kot ga je prejel ter izročil upniku na razpolago. Upnik naj dokaže z verodostojnim dokumentom, da je od njih prejel ključe, katere zahtevajo, oziroma se sklicujejo, da jih niso prejeli in da je poslovni prostor še zmeraj v njegovem najemu. V sodbi Pg 14/2012 nikjer ne piše in posebej ne zahteva na kakšen način je bilo potrebno izročiti nepremičnino upniku. Zaradi teh dejstev in tega, da je bila nepremičnina od 8. 7. 2014 dejansko na razpolago lastniku in od takrat ni imel več nobenih obveznosti po sodbi Pg 14/2012, ni dolžan poravnati izvršilnih stroškov 112,00 EUR.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da dolžnik sicer zatrjuje, da je izpraznil nepremičnino (za kar ne ponudi nobenega dokaza), vendar slednje ne drži. V nepremičnini se še vedno nahajajo stvari, ki so v lasti dolžnika (npr. fotokopirni stroj, peč). Ne zadošča le izselitev dolžnika, temveč mora poslovne prostore izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jih izročiti v posest upniku, to pa lahko storil le predajo ključev (česar dolžnik ne izkaže). Nobena sanacija ni bila izvedena. Opravljena so bila le nujna dela - zapiranje poslovnega prostora, saj je dolžnik odstranil vrata in okna, o čemer je upnik obvestil Policijsko postajo. Takega ravnanja upnika ni moč šteti za prevzem nepremičnine v posest, še zlasti ob dejstvu, da z dolžnikom ni bil sestavljen noben primopredajni zapisnik, da nobeni ključi niso bili izročeni upniku, prav tako se v prostoru še vedno nahajajo dolžnikove premičnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora (1.) navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in (2.) predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen. Da je dolžnik v ugovoru navedel pravno odločilna dejstva, je v izpodbijanem sklepu ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato ponavljanje ugovornih trditev (in celo njihovo širjenje) v pritožbi ni pravno odločilno.

6. Vseeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik za svoje pravno odločilne trditve ni ponudil nobenega dokaza. Šele s pritožbo je predlagal kot dokaz: (-) zaslišanje prič (jih ne imenuje z imenom in priimkom, kot zahteva 236. člen ZPP), (-) predložil odločbo DURS z dne 18. 8. 2014, da ni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in (-) slike lokala ob prevzemu (priloga B2). Vendar dolžnik v pritožbi ni pojasnil zakaj teh dokazov ni mogel predložiti že v pravočasnem ugovoru pred sodiščem prve stopnje. Zato predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto in sodišče druge stopnje jih ni moglo upoštevati (tretji odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Dolžnik neutemeljeno zahteva od upnika, da izkaže izročitev nepremičnine, saj je v skladu s 53. členom ZIZ dokazno breme na dolžniku. Pritožbene navedbe o dolžnikovih vlaganjih v nepremičnino ne morejo biti predmet izvršilnega postopka zaradi izpraznitve iste nepremičnine, ker temelji na pravnomočni sodbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovor dolžnika ni bil obrazložen.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.