Jedro

Sporno je, kdo je dedič po oporoki in kakšne so bile okoliščine preživljanja. Obstaja dvom v trditve pritožnikov, da so ravno oni skrbeli za zapustnico in v kakšnem obsegu. In ker obstaja spor med dediči, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče z manj verjetno pravico napotilo na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (1. točka). Oporočne dediče F., M., M. in M. P. ter I. T. je sodišče napotilo na pravdo z zahtevkom, da je bila volja zapustnice v oporoki, ki se nanaša na lastniški delež hiše z zemljiščem, da premoženje po tej oporoki dedujejo vsak do 1/5 ter da se iz zapuščine izloči vrednost premoženja zapustnice, ki ustreza vrednosti njihove skrbi zanjo (2. točka). Dediči so dolžni vložiti tožbo v roku petnajst dni po pravnomočnosti sklepa (3. točka).

Zoper sklep se pritožujejo dediči F., M., M. in M. P. Uveljavljajo vse zakonske pritožbene razloge. Sklepu očitajo, da je sam s sabo v nasprotju. V zapuščinskem postopku so zatrjevali, da so oni tisti, ki na podlagi želje zapustnice dedujejo delež hiše na B. št. 76 s pripadajočim zemljiščem. Zatrjevali so torej, da so oporočni dediči. Ni sporna vsebina oporoke, kot je zapisalo sodišče, ampak le, katere osebe so določene za dediče hiše. Sodišče pa je zašlo samo s sabo v nasprotje, ko je zapisalo, da je med dediči spor o tem, kdo je oporočni dedič. Ni jasno, zakaj jih sodišče sploh napotuje na pravdo, ko pa jim priznava status oporočnih dedičev. Niti ni bistveno, po kakšnih deležih dedujejo hišo na B., saj so se dogovorili, da bodo dedovali po enakih delih. Ni razlogov, da ne bi sodišče samo že v zapuščinskem postopku ugotovilo, kdo so dediči. V oporoki je dovolj podatkov, da se na podlagi izjav dedičev da ugotoviti, kdo so. Napotitev na pravdo je zato nepotrebna.

Dedič I. R. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je zapuščinski postopek prekinilo in dediče F., M., M. in M. P. ter I. T. napotilo na pravdo, saj je ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva o vsebini oporoke ter da teh dejstev sodišče samo ne more rešiti in je zato prekinilo postopek. Pri tem se je pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju(1). Zapustnica je svojo poslednjo voljo izrazila tako, da je lastnoročno napisala svoje želje na list papirja in jih podpisala. Tako je razdelila svoje nepremično premoženje, glede lastniškega deleža na hiši na B. pa je zapisala, naj zemljišče dobijo tisti, ki bodo zanjo skrbeli. Pritožniki trdijo, da so oni skrbeli zanjo, trdijo, da so oporočni dediči ter da pripada vsakemu 1/5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo pravilno, da navedeni zapis omogoča z dokazovanjem dokazati osebe, ki so za zapustnico skrbele, ni pa dovolj določen, da bi zapuščinsko sodišče to samo ugotovilo. Sporno torej je, kdo je dedič po oporoki in kakšne so bile okoliščine preživljanja. Obstaja dvom v trditve pritožnikov, da so ravno oni skrbeli za zapustnico in v kakšnem obsegu. In ker obstaja spor med dediči, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče z manj verjetno pravico napotilo na pravdo.

Neutemeljene so pritožbene trditve, da je sodišče v obrazložitvi sklepa zašlo samo s sabo v nasprotje. Sodišče je pritožnike kot dediče napotilo na pravdo in s tem ravnalo pravilno. Zapis, da gre za oporočne dediče, na pravilnost sklepa ne vpliva. Prav tako ne more zapuščinsko sodišče samo v zapuščinskem postopku ugotavljati, kdo naj bi bili dediči, ki so skrbeli za zapustnico, kot to predlagajo pritožniki. Pritožniki so se sami razglasili za oporočne dediče, ostali dediči pa s tem niso soglašali in s tem je spor nastal. In ker obstaja dvom v njihovo zatrjevanje, je potrebno dokazovanje teh dejstev, ki pa ni možno v zapuščinskem postopku, saj gre za spor med dediči o odločilnem dejstvu o tem, kdo so dediči sporne nepremičnine.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku(2)).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Uradni list SRS št. 15/76 in naslednji, v nadaljevanju ZD.

(2) Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP.