Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep I Up 1028/2005

ECLI:SI:VSRS:2005:I.UP.1028.2005 Upravni oddelek

denacionalizacija vračanje kmetijskih zemljišč stvarna pristojnost organa druge stopnje
Vrhovno sodišče
30. november 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

O vračanju kmetijskih zemljišč v postopku denacionalizacije odloča na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če je ministrstvo, pristojno za okolje in prostor kot organ, ki je na drugi stopnji pristojen odločati o vračanju stavbnih zemljišč, ugotovilo, da ne gre za vračanje stavbnih zemljišč, bi moralo prvostopno odločbo odpraviti in zadevo vrniti v nov postopek prvostopnemu organu, ne pa, da je samo odločalo o vračanju kmetijskih zemljišč v obliki odškodnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.10.2003, s katero je tožena stranka ugodila pritožbi Slovenske odškodninske družbe d.d. L. (v tem sporu prizadeta stranka) zoper delno odločbo Upravne enote R. z dne 28.1.2003. S to odločbo je prvostopni organ upravičencu do denacionalizacije A.A. vrnil podržavljeni parceli 786 travnik in 796 njiva k.o. R. v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 139.881,03 DEM, ker je zemljišči štel za komunalno opremljeni nezazidani stavbni zemljišči. Tožena stranka pa je višino te odškodnine v izpodbijani odločbi nadomestila z odškodnino v višini 8.691,72 DEM, ker je ugotovila, da sta bili obravnavani zemljišči ob podržavljenju kmetijski zemljišči. Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka. Obravnavani zemljišči sta bili zaplenjeni kot kmetijski zemljišči in to ne z namenom gradnje. Glede na to je tožena stranka določila pravilno odškodnino ob upoštevanju 1. in 3. odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) in Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92, v nadaljevanju odlok). Ker sta bili torej navedeni zemljišči podržavljeni kot kmetijski, se zanju ne ugotavlja, ali bi jih bilo mogoče brez večjih stroškov komunalno opremiti, saj se to v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00, v nadaljevanju Navodilo) ugotavlja le za zemljišča, ki so bila podržavljena kot stavbna.

Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter potrdi odločbo upravnega organa prve stopnje, ali pa zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Navaja, da se predmetni parceli v času podržavljenja nista uporabljali za kmetijsko zemljišče, temveč sta se uporabljali kot nezazidano stavbno zemljišče za skladiščni in manipulacijski prostor v zvezi z dejavnostjo in upravičenca, in nista bili namenjeni za gradnjo šele po podržavljenju. Za odločitev ni pomembno, kot kaj sta bili navedeni zemljišči v času podržavljenja določeni v zemljiškem katastru, in tudi ne, da je pravica uporabe po podržavljenju prešla na Kmetijsko zadrugo R., ki ju tudi sicer ni nikoli obdelovala ali izkoriščala za kmetijsko dejavnost. Na parceli 785 sta bili v času podržavljenja postavljena tudi dva lesena gospodarska objekta, ki sta služila podržavljeni tovarni, stoječi na sosednji parceli št. 58 k.o. R. Zato je ti dve parceli šteti za nezazidano stavbno zemljišče že v času podržavljenja in zanj določiti odškodnino v skladu z Navodilom. Meni torej, da je tožena stranka neupravičeno spremenila odločbo prvostopnega upravnega organa in določila za navedeni zemljišči nižjo odškodnino po Odloku.

Tožena stranka, zastopnik javnega interesa, prizadeta stranka - Slovenska odškodninska družba d.d. L., na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V 57. členu ZDen je določena pristojnost organov za odločanje o pritožbah zoper odločbe upravnih enot iz 54. člena ZDen. V 1. točki 57. člena ZDen je določeno, da ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena ZDen; v 3. točki 57. člena ZDen pa je določeno, da ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člen ZDen.

V obravnavanem primeru je prvostopni upravni organ (upravna enota) odločal o vračanju zemljišča v obliki odškodnine v obveznicah SOD, pri čemer je štel, da je bilo obravnavano zemljišče podržavljeno kot stavbno. O pritožbi SOD zoper to odločbo je bilo zato na podlagi 3. točke 57. člena ZDen stvarno pristojno odločati Ministrstvo za okolje in prostor. Ker pa je to ministrstvo ugotovilo, da obravnavano zemljišče ni bilo podržavljeno kot stavbno zemljišče, glede na določbo 3. točke 57. člena ZDen ni bilo stvarno pristojno odločati o odškodnini za to zemljišče. Ker je odločalo o odškodnini, in sicer za kmetijsko zemljišče, je prekršilo določbe 57. člena ZDen glede svoje stvarne pristojnosti, kar pa je po 1. točki 3. odstavka 25. člena ZUS v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člen ZUS bistvena kršitev pravil postopka, zaradi katere je treba izpodbijani akt vselej odpraviti.

Na stvarno pristojnost upravnih organov pa mora sodišče v upravnem sporu paziti ves čas upravnega spora po uradni dolžnosti. Glede na v tej obrazložitvi ugotovljeno stanje zadeve, bi zato moralo prvostopno sodišče na podlagi 1. točke 1. odstavka 60. člena ZUS izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti in ji zadevo vrniti v nov postopek, z napotkom, da odloči le v okviru svoje stvarne pristojnosti po 3. točki 57. člena ZDen, to je o tem, ali je obravnavano zemljišče stavbno zemljišče; če ugotovi da ni, mora postopati v skladu z navedenimi napotki. Ker tega v obravnavnem primeru ni storilo, je po presoji pritožbenega sodišča glede na določbo 2. odstavka 72. člena ZUS bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj ni uporabilo določbe 1. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, pa bi jo glede na okoliščine primera moralo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek, v katerem naj upošteva napotke iz tega sklepa.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia