Jedro

ZGO-1 v 73. členu določa, da se gradbeno dovoljenje lahko spremeni, sprememba pa ni mogoča, če gre za spremembo, ki vpliva na lokacijske pogoje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Ljubljana je s I. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja št. 351-1165/2007-61103-14 z dne 23. 10. 2008 na zemljišču parc. št. 798/1 k.o. ... Iz obrazložitve je razvidno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da predlagana sprememba gradbenega dovoljenja ne bi bila v skladu s 73. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), saj iz predložene dokumentacije izhaja, da gre za povečavo obstoječih temeljev in rekonstrukcijo kletne etaže, v pritličju pa za razširitev tako, da bi imel prizidek tlorisne dimenzije 35,76 m x 19,97 m, višina prizidka pa bi bila 6,38 m, po gradbenem dovoljenju, katerega spremembo tožnik predlaga, pa je imel objekt tlorisne dimenzije v pritličju 13,24 m x 19,85 m, višina ravne strehe pa je bila 4,00 m nad terenom. Poleg tega ugotavlja še, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena ZGO-1, saj investitor nima pravice graditi na vseh zemljiščih, po katerih poteka dostop do objekta in komunalni priključki, k predvideni gradnji pa naj tudi ne bi bila pridobljena vsa potrebna soglasja.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. Odločilno naj bi bilo, da predloženi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelan tako, da bi bil iz njega natančno in določljivo razviden obseg zahteve, ki jo izpostavlja tožnik, tj. zgolj novo tehnološko dimenzioniranje temeljev nosilne konstrukcije. Zato meni, da projekt, kot je izdelan, ne more biti podlaga za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja za novo dimenzioniranje temeljev in nosilne konstrukcije. Predvsem pa naj bi vsako poseganje v temelje objekta v delu, ki meji na zemljišče parc. št. 798/24 k.o. ..., pomenilo poseganje v navedeno zemljišče, za katerega pa investitor nima izkazane pravice graditi. Ker je odločitev organa prve stopnje pravilna in zakonita že iz tega razloga, se v presojo drugih pritožbenih razlogov ni spuščal. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja – povečanje poslovnega objekta in da je svojo vlogo tudi dodatno obrazložil in poudaril, da se sprememba gradbenega dovoljenja nanaša zgolj na novo tehnološko dimenzioniranje temeljev in nosilne konstrukcije, ki upošteva in dopušča možnost nadgradnje objekta. Upravnemu organu očita, da je njegovo vlogo obravnaval kot zahtevek za izdajo novega gradbenega dovoljenja in da je s pozivi povzročil nejasnosti v spisu. Ne strinja se s stališčem upravnega organa, da niso izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1, saj meni, da ne gre za nedopustno poseganje v temelje objekta, ki meji na zemljišče s parc. št. 798/24 k.o. ..., ker je o tem že odločeno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: V obravnavani zadevi je predmet presoje zakonitost odločitve o zavrnitvi zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja. ZGO-1 v 73. členu določa, da se gradbeno dovoljenje lahko spremeni. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji samo na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja. To pomeni, da mora biti iz predložene projektne dokumentacije razvidno, na kaj se spremembe nanašajo, in da sprememba gradbenega dovoljenja ni mogoča, če gre za spremembo, ki vpliva na lokacijske pogoje.

Med lokacijske pogoje, določene z gradbenim dovoljenjem, ki naj se spremeni, sodi tudi navedba parcelnih številk in katastrske občine zemljišč, na katerih se bodo izvedli nameravana gradnja in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje.

Kljub nejasnosti in nepreglednosti v spisu (v utemeljenost te tožbene navedbe se sodišče ni spuščalo), ki jo navaja tožnik, je upravni organ prve stopnje med drugim ugotovil, da predlagana sprememba predvideva dostop po zemljišču s parc. št. 798/11 k.o. ..., za kar tožnik ni izkazal ustrezne pravice služnosti, saj je pogodba o služnosti sklenjena v korist lastnika zemljišča s parc. št. 798/29 k.o. ..., tožnik pa ni lastnik tega zemljišča. Po primerjavi načrtov po gradbenem dovoljenju z načrti za spremembo tega gradbenega dovoljenja je organ ugotovil, da je na SZ delu zemljišča 798/24 k.o. ... po spremenjenem projektu prikazanih več novih ponikovalnic in meteornih kanalov, na katere se objekt priključuje in da tožnik ni izkazal, da bi na zemljišču s parc. št. 798/29 k.o. ... izkazoval pravico graditi meteorno kanalizacijo. Nadalje ugotavlja, da je iz vodilne mape razvidno, da je predvidena postavitev gradbiščne ograje in drugih gradbiščnih elementov na zemljišču s parc. št. 798/24 k.o. ... in da tožnik ni predložil ustrezne notarsko overjene pogodbe o pravici urediti gradbišče za čas gradnje. Tožnikove ugovore, da uvoz v objekt s parcele št. 798/24 k.o. ... ni predviden, je zavrnil, saj je iz priloženega geodetskega načrta ugotovil, da je tak uvoz v objekt s parcele predviden in da ni bil predviden pri objektu, ki je predmet pravnomočnega gradbenega dovoljenja iz leta 2008. Tožnik v tožbi vsem tem ugotovitvam ne ugovarja. Zmotno namreč meni, da je zahteva za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zavrnjena le zaradi posega v zemljišče s parc. št. 798/24 k.o. ... To pomeni, da za utemeljitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi zadoščala zgolj utemeljenost tožbenega ugovora, da so bili vsi posegi v navedeno zemljišče že predmet pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Poleg tega je tudi ta trditev tožnika zgolj pavšalna, in po presoji sodišča nima podlage v ugotovitvah upravnega organa o predvidenih spremembah gradnje, ki pa jim tožnik ne oporeka.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.