Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stroškov izvršilnega postopka ni mogoče uveljavljati kot samostojne terjatve v pravdi.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo 433,02 EUR, razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 111531/2015 z 29. 9. 2015 še v preostalem delu (I. točka izreka) ter tožniku naložilo, da toženi stranki plača 55 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).
2. Tožnik v pravočasni pritožbi prvostopenjskemu sodišču očita nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je Okrajno sodišče v izvršilni zadevi, v kateri je zavrglo njegov predlog za priznanje stroškov, navedlo, da je tožnik izgubil le materialnopravno upravičenje, da o njegovem zahtevku odloči sodišče, ne pa, da izvršitelj do plačila za opravljeno delo ni upravičen, zato je v skladu z določbami Obligacijskega zakonika za opravljeno delo naknadno izstavil račun in v nadaljevanju tudi vložil predlog za izvršbo. Prvostopenjsko sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava o njegovem zahtevku za plačilo ni odločilo.
3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6. Pritožbeno sodišče je tako vezano na dejansko stanje, kot ga je v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo sodišče prve stopnje, in je naslednje. Tožnik v predmetnem postopku zahteva plačilo storitev po obračunu za delo in stroške izvršitelja iz izvršilne zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru I 166110/2003. V skladu z 38. c členom ZIZ je tožnik (kot izvršitelj) toženi stranki (kot upniku) 15. 10. 2012 vročil obračun plačila za opravljeno delo. Tožena stranka je v skladu z drugim odstavkom 38. c člena ZIZ pri izvršitelju zahtevala, da o obračunu odloči sodišče. Izvršitelj te zahteve ni takoj (oziroma v skladu z drugim odstavkom 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja(1) v roku 3 dni od prejema) posredoval sodišču. Pristojno izvršilno sodišče ga je zato zavrglo z obrazložitvijo, da je izgubil materialno pravno upravičenje, da o obračunu stroškov odloči sodišče. 7. Bistveno (pravno) vprašanje v predmetni zadevi je, ali izvršitelj s tem, ko zamudi rok iz 38. c člena ZIZ oziroma 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, izgubi tudi pravico do plačila za opravljene storitve.
8. S tem, ko je tožnik zamudil rok, v katerem je bil dolžan sodišču predložiti zahtevo upnika, da odloči o obračunu, je zaradi prekluzivne narave roka izgubil pravico, da sodišče o tej zahtevi odloči. Pri tem ni izgubil le upravičenja, da o zahtevku odloči izvršilno sodišče, ki je vodilo izvršilni postopek, temveč tudi materialnopravno upravičenje terjati obračunani znesek za opravljene storitve od upnika(2). Razmerje med izvršiteljem in upnikom namreč na podlagi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršitelj imenovan, obstaja le v okviru posameznega izvršilnega postopka. V okviru tega postopka se tako v celoti ureja tudi plačilo za storitve izvršitelja. Z izgubo pravice, da o obračunu odloči pristojno izvršilno sodišče, izvršitelj tako izgubi možnost plačilo uveljavljati v kakšnem drugem postopku in na kakšni drugi pravni podlagi. Za to storitev izvršitelj ne more izdati novega računa in na tej podlagi od upnika terjati plačila. Razlaga, ki bi dopuščala, da bi se izvršitelj s tem, ko sodišču zahteve upnika za odločitev o obračunu ne bi predložil, lahko izognil sodni presoji pravilnosti obračuna, bi namreč pomenila izigravanje določb ZIZ in zato ne bi bila sprejemljiva.
9. Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
10. Ker je bila tožnikova pritožba zavrnjena, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), kar je vsebovano v izreku o zavrnitvi njegove pritožbe.
Op. št. (1): Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, Ur. l. RS, št. 18/03, 83/06, 59/11 in 35/16. Op. št. (2): Primerjaj sklep VSL II Cp 2001/2009 z 19. 8.2009 in II Ip 139/2014 s 10. 3. 2014, tč. 8.