Jedro

Zavarovanja terjatve na celotni nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje, ni mogoče dovoliti za terjatev do enega soalstnika skupnega premoženja. Prav tako pa ga že pojmovno ni mogoče dovoliti na nedoločenem deležu dolžnice na skupnem premoženju. Upnik, ki želi doseči izvršbo oz. zavarovanje na deležu enega od zakoncev, lahko ravna po določbi 1. odstavka 57. člena ZZZDR. Po omenjeni določbi lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahteva izvršbo na ta delež.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnice za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini vl. št. X k.o. Y. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je omenjena nepremičnina vpisana kot skupno premoženje dolžnice in M.R. po nedoločenih deležih, zato zavarovanje v breme le enega od skupnih lastnikov ni mogoče. Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje upnica. V pritožbi pojasnjuje, da je že v predlogu za zavarovanje povsem jasno zapisala, da je nepremičnina skupna last dolžnice in kot dokaz predložila zemljiškoknjižni izpisek. Zakonec kot dolžnik v skladu z določbo 1. odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR; Ur. l. SRS, št. 14/89) odgovarja za svoje obveznosti tudi s svojim deležem na skupnem premoženju. Ta po zakonski domnevi predstavlja 1/2 skupnega premoženja. Če bi v izvršilnem postopku prišlo do prodaje nepremičnine oz. deleža, ki ga ima dolžnica na skupnem premoženju, bi imel drugi zakonec po določbi 57. člena ZZZDR za ta delež predkupno pravico in možnost ugovora, da deleža nista enaka. Sodišče prve stopnje je po prepričanju upnice spregledalo tudi določbo 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98). Pritožnica zaradi navedenega predlaga spremembo oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica je v obravnavani zadevi predlagala zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini v smislu določb 242. do 245. člena ZIZ. Glede na določbo 239. člena ZIZ se tudi za zavarovanje smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi. Po določbi prvega odstavka 168. člena ZIZ mora upnik predlogu za izvršbo (oz. zavarovanje) na nepremičnino predložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. Upnica je predlogu priložila izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega je razvidno, da je nepremičnina vl. št. X k.o. Y vpisana kot skupno premoženje dolžnice in M.R. po nedoločenih deležih. Iz izpiska ni razvidno, da sta skupna lastnika sporne nepremičnine zakonca. Ker pa upnica v pritožbi zatrjuje, da je tako, je pritožbeno sodišče temu sledilo.

Zavarovanja, kot je predlagano, torej na celotni nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje, ni mogoče dovoliti, saj upnica nima podlage za poseg v lastninsko pravico drugega skupnega lastnika. Prav tako pa zavarovanja že pojmovno ni mogoče dovoliti na nedoločenem deležu dolžnice na skupnem premoženju.

Pritožnica sicer pravilno povzema določbi 56. in 58. člena ZZZDR, ko pojasnjuje, da zakonec za svoje obveznosti odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju ter da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Vendar pa pritožbeno sodišče poudarja, da domneva o enakih deležih na skupnem premoženju zakoncev po določbi 1. odstavka 59. člena ZZZDR velja le pri delitvi skupnega premoženja (do katere po določbah 58. člena ZZZDR pride ob prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze in v času trajanja zakonske zveze, kadar to zahteva eden ali drugi od zakoncev). V obravnavni izvršilni zadevi pa ne gre za tak postopek. V tej zadevi je predlagano zavarovanje na nepremičnini, glede katere je bilo ugotovljeno, da je skupno premoženje po nedoločenih deležih. O predlogu za zavarovanje je torej sodišče prve stopnje odločilo pravilno.

Ker zavarovanja na nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev po nedoločenih deležih, ni mogoče dovoliti, je brezpredmetno sklicevanje upnice na možnost lastnika, da v izvršilnem postopku vloži t.i. ugovor tretjega po določbi 64. člena ZIZ.

Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da mora upnik, ki želi oseči izvršbo oz. zavarovanje na deležu enega od zakoncev, ravnati po določbi 1. odstavka 57. člena ZZZDR. Po omenjeni določbi lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahteva izvršbo na ta delež.

Pritožbeni razlogi torej niso podani, saj je sodišče prve topnje pri svoji odločitvi materialno pravo uporabilo pravilno (čeprav se ni izrecno sklicevalo na določbe ZZZDR). V postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99), na katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato pritožbo upnice v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.