Jedro

Dediči lahko dosežejo dedni dogovor in na ta način pridobijo določena pogajalska izhodišča. V postopku razdružitve ali zlasti z medsebojnim dogovorom bodo dediči lahko dosegli, da se razdruži solastnina v naravi ali pa se bo razdruževala z medsebojnim izplačilom ali prodajo. Sodišče je ugotovilo, da kmetija ni zaščitena, zato drugačna delitev ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je najprej izdalo delni sklep o dedovanju glede motornih vozil in denarja (list. št. 103), ki je pravnomočen. Nato je v nadaljevanju postopka odločilo še o preostalem delu zapuščine in sicer o nepremičninah, kot izhaja iz sklepa o dedovanju.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dedič A. A. Dediči so zahtevali v zapuščinskem postopku, da se v delu, ki se tiče gradnje tunela B. in širitve C., ne deli kmetije zaradi morebitne preselitve. Ker upravni postopki še tečejo, je sklep preuranjen. Sicer se ne strinja z določitvijo 1/8 premoženja vsakemu dediču, ker bi sam rad dedoval tri parcele: 1282/1, 1282/2 in 1282/4. V primeru prodaje bi se moral dogovoriti z ostalimi dediči. 3. Pritožbo vlaga tudi dedič D. D. Ves čas postopka je želja dedičev, da se kmetija ne deli. Zaradi gradnje tunela želi investitor pridobiti vitalne dele kmetije. Ker tečejo še vedno pogovori, pri čemer oni zahtevajo ohranitev kmetije oziroma nadomestna zemljišča, je postopek preuranjen. Na ta način bi bilo lažje dogovoriti prevzemnika kmetije.

4. Obe pritožbi sta vročeni preostalim dedičem, ki nanje niso odgovorili.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi ugotovilo pravnorelevantna dejstva: - po D. D. gre za zakonito dedovanje, ker ni oporoke, - obseg zapuščine je ugotovilo v I. točki izreka, - zapustnik je zapustil vdovo in sedem otrok in zato znaša dedni delež vsakega 1/8. - ne gre za zaščiteno kmetijo.

7. Dediči so sprejeli dediščino in sodišče je pravilno ugotovilo njihove deleže (11. člen Zakona o dedovanju).

8. Dediči so ves čas postopka želeli, da se postopek zadrži toliko časa, dokler ne bo rešeno vprašanje razlastitve zaradi širjenja avtoceste. V spisu je veliko dopisov E. d.d. in upravnega organa, ki izvaja razlastitev, za pospešitev postopka in izdaje sklepa o dedovanju. Zato želja dedičev, da se še s postopkom počaka zato, da bi prišlo do boljšega pogajalskega izhodišča v postopku razlastitve, ne more biti relevantna. Postopek traja sedem let in ni razloga, da se še vleče. 9. Dediči lahko dosežejo dedni dogovor in na ta način pridobijo določena pogajalska izhodišča. Vendar na naroku ni bilo mogoče doseči dednega dogovora. Zato je sklep pravilen.

10. Dedič A. A. želi, da bi sodišče njemu dodelilo tri želene parcele. Vendar je pravilni postopek, kot ga je ubralo sodišče prve stopnje in sicer, da dedujejo nepremičnine vsak do 1/8 zakonitega dednega deleža. V postopku razdružitve ali zlasti z medsebojnim dogovorom pa bodo dediči lahko dosegli, da se razdruži solastnina v naravi ali pa se bo razdruževala z medsebojnim izplačilom ali prodajo. Sodišče je ugotovilo, da kmetija ni zaščitena, zato drugačna delitev ni mogoča. 11. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbi zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).