Jedro

Jedro

Toženec bi procesno odločitev sodišča o razdružitvi postopkov lahko izpodbijal, če je menil, da je neutemeljena. Pa vendar tega ni storil. Ker pravilnost materialno pravnega izhodišča o razdružitvi, ni bila izpodbita, je posledično pravilna ocena sodišča o uspehu strank.

Toženec bi procesno odločitev sodišča o razdružitvi postopkov lahko izpodbijal, če je menil, da je neutemeljena. Pa vendar tega ni storil. Ker pravilnost materialno pravnega izhodišča o razdružitvi, ni bila izpodbita, je posledično pravilna ocena sodišča o uspehu strank.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 322. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v skladu s 154. in 155. členom ZPP izdalo sklep o stroških ter sklenilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti v roku 15 dni stroške postopka v višini 812,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 322. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v skladu s 154. in 155. členom ZPP izdalo sklep o stroških ter sklenilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti v roku 15 dni stroške postopka v višini 812,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2.Zoper sklep se je pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in sklep spremeni tako, da zniža znesek priznanih stroškov. Tožnica je pod opr. št. IV Ps 470/2024 vložila tožbo, s katero je izpodbijala dokončno odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja in invalidnine za telesno okvaro. Zahtevano je bilo priznanje pravice iz naslova časovne razbremenitve in priznanje pravice do invalidnine za 60 % telesno okvaro. V oktobru 2024 je bilo strankam posredovano izvedensko mnenje. V vlogi z dne 21. 10. 2024 je tožnica sodišče obvestila, da ne vztraja pri tožbi glede invalidnine za telesno okvaro, tožbeni zahtevek v delu pravic iz invalidskega zavarovanja pa je modificirala v smeri pravice do premestitve na drugo delo s polnim delovnim časom. Sodišče je postopek razdružilo s sklepom z dne 24. 10. 2024 in sklenilo, da se postopek glede invalidnine za telesno okvaro obravnava ločeno pod opr. št. IV Ps 1139/2024 (s sklepom opr. št. IV Ps 1139/2024 je bil postopek 6. 11. 2024 ustavljen). V zadevi IV Ps 470/2024 je bil izveden še zadnji narok za glavno obravnavo 11. 11. 2024 z udeležbo pooblaščenca tožnice in je bila razglašena sodba. Glede na izveden postopek, procesno stanje ter glede na vsebino odločitve v povezavi s tožbenim zahtevkom bi bilo potrebno izhajati iz delnega in ne celotnega zahtevka. Tožnica je s tožbo izpodbijala dve dokončni odločbi, glede na vloženo tožbo pa je šlo za uspeh zgolj v zvezi z izpodbijanjem enega od dveh odločb, pa še to v enem delu ne v celoti, brez upoštevanja kasnejše modifikacije zahtevka glede pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravno nesprejemljivo je, da bi bila odločitev o stroških postopka odvisna od procesnih manevrov sodišča. Če sodišče postopka ne bi razdružilo, bi bil stroškovno upoštevan delni uspeh tožnice. Razdružitev ne sme vplivati na stroškovno obveznost. Ker je bila tožnica neuspešna v delu tožbe glede invalidnine, je tožbo v tem delu umaknila. Če sodišče ne bi razdružilo socialnih sporov, bi moralo o stroških odločiti drugače. Sodišče bi lahko priznalo stroške glede na uspeh v postopku največ v polovici izračunanih stroškov. Tudi ob načinu odločitve sodišča ne bi bilo podlage za 300 točk za tožbo, kateri je bilo ugodeno zgolj v delu in tako tudi glede nadaljnjih procesnih dejanj do razdružitve socialnih sporov, sicer pa toženec vztraja pri stališču o največ 50 % uspehu v postopku. Ni podlage za priznanje 225 točk za vlogo z dne 21. 10. 2024, s katero je bil modificiran tožbeni zahtevek, gre lahko zgolj za obrazložen dopis, ki bi bil lahko ovrednoten največ s 50 točkami. Zmotno je uporabljeno materialno pravo, ker so bila nepravilno ugotovljena odločilna dejstva v zvezi z vprašanjem uspeha v postopku in glede na vrednotenje vloge.

2.Zoper sklep se je pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in sklep spremeni tako, da zniža znesek priznanih stroškov. Tožnica je pod opr. št. IV Ps 470/2024 vložila tožbo, s katero je izpodbijala dokončno odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja in invalidnine za telesno okvaro. Zahtevano je bilo priznanje pravice iz naslova časovne razbremenitve in priznanje pravice do invalidnine za 60 % telesno okvaro. V oktobru 2024 je bilo strankam posredovano izvedensko mnenje. V vlogi z dne 21. 10. 2024 je tožnica sodišče obvestila, da ne vztraja pri tožbi glede invalidnine za telesno okvaro, tožbeni zahtevek v delu pravic iz invalidskega zavarovanja pa je modificirala v smeri pravice do premestitve na drugo delo s polnim delovnim časom. Sodišče je postopek razdružilo s sklepom z dne 24. 10. 2024 in sklenilo, da se postopek glede invalidnine za telesno okvaro obravnava ločeno pod opr. št. IV Ps 1139/2024 (s sklepom opr. št. IV Ps 1139/2024 je bil postopek 6. 11. 2024 ustavljen). V zadevi IV Ps 470/2024 je bil izveden še zadnji narok za glavno obravnavo 11. 11. 2024 z udeležbo pooblaščenca tožnice in je bila razglašena sodba. Glede na izveden postopek, procesno stanje ter glede na vsebino odločitve v povezavi s tožbenim zahtevkom bi bilo potrebno izhajati iz delnega in ne celotnega zahtevka. Tožnica je s tožbo izpodbijala dve dokončni odločbi, glede na vloženo tožbo pa je šlo za uspeh zgolj v zvezi z izpodbijanjem enega od dveh odločb, pa še to v enem delu ne v celoti, brez upoštevanja kasnejše modifikacije zahtevka glede pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravno nesprejemljivo je, da bi bila odločitev o stroških postopka odvisna od procesnih manevrov sodišča. Če sodišče postopka ne bi razdružilo, bi bil stroškovno upoštevan delni uspeh tožnice. Razdružitev ne sme vplivati na stroškovno obveznost. Ker je bila tožnica neuspešna v delu tožbe glede invalidnine, je tožbo v tem delu umaknila. Če sodišče ne bi razdružilo socialnih sporov, bi moralo o stroških odločiti drugače. Sodišče bi lahko priznalo stroške glede na uspeh v postopku največ v polovici izračunanih stroškov. Tudi ob načinu odločitve sodišča ne bi bilo podlage za 300 točk za tožbo, kateri je bilo ugodeno zgolj v delu in tako tudi glede nadaljnjih procesnih dejanj do razdružitve socialnih sporov, sicer pa toženec vztraja pri stališču o največ 50 % uspehu v postopku. Ni podlage za priznanje 225 točk za vlogo z dne 21. 10. 2024, s katero je bil modificiran tožbeni zahtevek, gre lahko zgolj za obrazložen dopis, ki bi bil lahko ovrednoten največ s 50 točkami. Zmotno je uporabljeno materialno pravo, ker so bila nepravilno ugotovljena odločilna dejstva v zvezi z vprašanjem uspeha v postopku in glede na vrednotenje vloge.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Pri tem je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi po uradni dolžnosti in je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Pri tem je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi po uradni dolžnosti in je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Tožnica je z vloženo tožbo z dne 26. 4. 2024 izpodbijala dokončno odločbo o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja in dokončno odločbo o priznanju invalidnine za telesno okvaro. Tekom postopka je sodišče s sklepom z dne 24. 10. 2024 postopek razdružilo. Čeprav gre za socialni spor, je pri vprašanju procesnih ukrepov razdružitve in združitve potrebno uporabiti določbe pravdnega postopka, saj glede tega vprašanja ZDSS-1 nima posebnih določil. Ta institut predstavlja enega od ukrepov, katerega cilj je smotrnost postopka in koncentracija glavne obravnave. Sodnik se v okviru določb ZPP samostojno odloča, ali je v zasledovanju cilja pospešitve obravnavanja zadeve in zmanjševanja stroškov bolj smotrno postopka združiti ali ju obravnavati ločeno. Obravnavanje ločenih zahtevkov, dokazovanje, izdaja sodne odločbe in dopustnost pravnih sredstev, se od odločitve naprej presojajo oziroma vodijo za vsako ločeno zadevo posebej. Gre za ukrep procesnega vodstva, ki je v celoti v rokah sodišča prve stopnje.

5.Tožnica je z vloženo tožbo z dne 26. 4. 2024 izpodbijala dokončno odločbo o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja in dokončno odločbo o priznanju invalidnine za telesno okvaro. Tekom postopka je sodišče s sklepom z dne 24. 10. 2024 postopek razdružilo. Čeprav gre za socialni spor, je pri vprašanju procesnih ukrepov razdružitve in združitve potrebno uporabiti določbe pravdnega postopka, saj glede tega vprašanja ZDSS-1 nima posebnih določil. Ta institut predstavlja enega od ukrepov, katerega cilj je smotrnost postopka in koncentracija glavne obravnave. Sodnik se v okviru določb ZPP samostojno odloča, ali je v zasledovanju cilja pospešitve obravnavanja zadeve in zmanjševanja stroškov bolj smotrno postopka združiti ali ju obravnavati ločeno. Obravnavanje ločenih zahtevkov, dokazovanje, izdaja sodne odločbe in dopustnost pravnih sredstev, se od odločitve naprej presojajo oziroma vodijo za vsako ločeno zadevo posebej. Gre za ukrep procesnega vodstva, ki je v celoti v rokah sodišča prve stopnje.

6.Sklep o razdružitvi z 24. 10. 2024, ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 300. člena ZPP, za katerega sicer ni posebne pritožbe. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku o priznanju stroškov, ki ne more biti odvisno od procesnih manevrov sodišča. Toženec bi procesno odločitev sodišča o razdružitvi postopkov lahko izpodbijal, če je menil, da je neutemeljena. Pa vendar tega ni storil. Ker pravilnost materialno pravnega izhodišča o razdružitvi, ni bila izpodbita, je posledično pravilna ocena sodišča o uspehu strank.

6.Sklep o razdružitvi z 24. 10. 2024, ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 300. člena ZPP, za katerega sicer ni posebne pritožbe. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku o priznanju stroškov, ki ne more biti odvisno od procesnih manevrov sodišča. Toženec bi procesno odločitev sodišča o razdružitvi postopkov lahko izpodbijal, če je menil, da je neutemeljena. Pa vendar tega ni storil. Ker pravilnost materialno pravnega izhodišča o razdružitvi, ni bila izpodbita, je posledično pravilna ocena sodišča o uspehu strank.

7.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je vloga z dne 21. 10. 2024 zgolj obrazložen dopis. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča, da je potrebno za vlogo z dne 21. 10. 2024 šteti kot obrazloženo pripravljalno vlogo in priznati 225 točk, saj ne gre za pripravljalno vlogo, ki bi bila vsebinsko prazna in v kateri bi stranka le ponovila že povedano. Gre za vlogo, v kateri je tožnica modificirala tožbeni zahtevek in tožbo v delu umaknila. Na podlagi sporne vloge je sodišče tudi sprejelo nadaljnji sklep z dne 24. 10. 2024, s katerim je postopek, ki se je vodil pod opr. št. IV Ps 470/2024 razdružilo.

7.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je vloga z dne 21. 10. 2024 zgolj obrazložen dopis. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča, da je potrebno za vlogo z dne 21. 10. 2024 šteti kot obrazloženo pripravljalno vlogo in priznati 225 točk, saj ne gre za pripravljalno vlogo, ki bi bila vsebinsko prazna in v kateri bi stranka le ponovila že povedano. Gre za vlogo, v kateri je tožnica modificirala tožbeni zahtevek in tožbo v delu umaknila. Na podlagi sporne vloge je sodišče tudi sprejelo nadaljnji sklep z dne 24. 10. 2024, s katerim je postopek, ki se je vodil pod opr. št. IV Ps 470/2024 razdružilo.

8.Ker se pritožba ni izkazala za utemeljeno, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

8.Ker se pritožba ni izkazala za utemeljeno, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

1Tožba glede priznanja invalidnine za telesno okvaro se vodi pod opr. št. IV Ps 1139/2024, glede priznanja pravice iz invalidskega zavarovanja pa pod opr. št. IV Ps 470/2024.

1Tožba glede priznanja invalidnine za telesno okvaro se vodi pod opr. št. IV Ps 1139/2024, glede priznanja pravice iz invalidskega zavarovanja pa pod opr. št. IV Ps 470/2024.

2Ločitev postopkov predpostavlja, da iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega.

2Ločitev postopkov predpostavlja, da iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega.

3Glede priznanja invalidnine za telesno okvaro.

3Glede priznanja invalidnine za telesno okvaro.