Jedro

Ker ZGD-1 v 3. odstavku 481. člena določa, da mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, velja predpisana obličnost tudi za pooblastilo za njeno sklenitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi pritožnika M.K., svoj sklep opr. št. Srg 2008/40135 z dne 11. 12. 2008 razveljavilo in na njegovi podlagi že izvedene vpise izbrisalo iz sodnega registra ter vzpostavilo prejšnje registrsko stanje.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Srg 2008/40135 z dne 11. 12. 2008 v sodni register vpisalo spremembo družbenika zaradi odsvojitve poslovnega deleža, spremembo zastopnika, družbene pogodbe, sedeža in poslovnega naslova. Po pritožbi M.K., prejšnjega družbenika in zastopnika subjekta vpisa, je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža nična, ker pooblastilo za njeno sklenitev ni bilo dano v predpisani obliki notarskega zapisa, ki se po 75. členu OZ v zvezi s 3. odstavkom 481. člena ZGD-1 zanj zahteva. Sodišče je za presojo veljavnosti pooblastila uporabilo slovensko pravo na podlagi 28. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/1999, v nadaljevanju ZMZPP), ki določa, da se za enostranske pravne posle (torej tudi pooblastila) uporablja pravo dolžnikovega stalnega prebivališča. Temu ugovarja pritožnik in navaja, da bi moralo sodišče uporabiti pravila makedonskega prava, saj je U.L., ki je v imenu M.K. z I.D. sklenil pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, specialno pooblastilo za sklenitev te pogodbe dobil od T.N., makedonskega državljana s stalnim prebivališčem v Skopju. Kot je ugotovilo registrsko sodišče, je namreč M.K. dne 4. 12. 2006 pooblastil T.N. za sklenitev sporne pogodbe, vendar pooblastilo ni bilo dano v obliki notarskega zapisa, ampak je notar overil podpis na njem.

Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjena na podlagi takšnega pooblastila, je po slovenskem pravu nična. OZ v 75. členu namreč določa, da je oblika, potrebna za veljavno sklenitev pogodbe, potrebna tudi za pooblastilo za njeno sklenitev. Ker ZGD-1 v 3. odstavku 481. člena določa, da mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, velja predpisana obličnost tudi za pooblastilo za njeno sklenitev. Ker T.N. na podlagi danega pooblastila z dne 4. 12. 2006 torej ni bil veljavno pooblaščen za sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, tega upravičenja dne 29. 10. 2008 v Skopju ni mogel prenesti na U.L., kljub temu, da mu je M.K. s pooblastilom z dne 4. 12. 2006 dovolil, da svoja pooblastila prenese na drugega. Nihče namreč na drugega ne more prenesti več upravičenj, kot jih ima sam. Pritožnik zmotno meni, da je za presojo veljavnosti pooblastila v obravnavanem primeru uporabno makedonsko pravo. Posel je bil opravljen v imenu M.K., slovenskega državljana s stalnim prebivališčem v C. in ne v imenu T.N., ki je na U.L. prenesel svoje pooblastilo za zastopanje M.K., zato je po 28. členu ZMZPP za presojo pravilnosti pooblastila uporabno pravo stalnega prebivališča M.K., dolžnika tega enostranskega posla. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno ugotovilo, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjena na podlagi pooblastila, ki ni izpolnjeval zahtevane oblike notarskega zapisa, nična v skladu z določbo 55. člena OZ v zvezi s 75. členom OZ in 3. odstavkom 481. člena ZGD-1. Ker torej pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 39. člena Zakona o sodnem registru zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča.