Jedro

Upravno sodišče se je že ukvarjalo s pravnim vprašanjem, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Za temelj interpretacije določila 56. člena ZVDZ in za usmeritev pri izgrajevanju sodne prakse na tem področju je uporabilo ustavno-sodno prakso varstva volilne pravice, po kateri mora strogost spoštovanja predpisanih pogojev za predložitev list kandidatov upoštevati tudi potrebno in sorazmerno fleksibilnost. Morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov je treba presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba Občinske volilne komisije Občine Brežice št. 041-1/2022 z dne 20. 10. 2022 odpravi in se lista kandidatov A. in B. za člane občinskega sveta na rednih lokalnih volitvah, ki bodo dne 20. 11. 2022, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Občinska volilna komisija Občine Brežice (v nadaljevanju: tožena stranka) v celoti zavrnila listo kandidatov A. in B. za člane občinskega sveta na rednih lokalnih volitvah, ki bodo 20. 11. 2022. Na podlagi opravljenega preizkusa kandidature je namreč ugotovila, da je lista sicer pravočasna, a da ni v skladu z določbami veljavne zakonodaje.

2. 51. člen Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: ZLV) določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določene z njenimi pravili. Iz zapisnika o delu organa politične stranke A., ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta (v nadaljevanju zapisnik), je razvidno, da pri določitvi kandidatov ni bil upoštevan drugi odstavek 4. člena Pravilnika o določanju kandidatov in kandidatk na lokalnih volitvah stranke A. (v nadaljevanju Pravilnik), kjer je določeno, da za izvedbo tajnih volitev občinski odbor izmed sebe imenuje tričlansko volilno komisijo. Ker iz zapisnika izhaja, da sta volilno komisijo sestavljala zgolj dva člana, je bil drugi odstavek 4. člena Pravilnika kršen, s tem pa tudi 51. člen ZLV.

3. Pritožbo, zoper izpodbijano odločbo pravočasno vlaga predstavnica skupne liste kandidatov A. in B. (v nadaljevanju pritožnica). V pritožbi pojasnjuje, da je listo kandidatov določil občinski odbor A. Brežice 19. 10. 2022 ob 18. uri v Brežicah. Volilno komisijo so sestavljali trije člani, in sicer C. C., D. D. in E. E. Pri vpisu osebnih podatkov je prišlo do administrativne napake, tako da zapisnik ne vsebuje podatkov o imenu in priimku ter točnem naslovu enega člana volilne komisije. Pritožnica torej ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da je bila volilna komisija sestavljena zgolj iz dveh članov in zatrjuje, da je petčlanski organ (občinski odbor A. Brežice), ki je določil kandidaturo, oblikoval tričlansko volilno komisijo, kar dokazuje s priloženimi izjavami k pritožbi vseh prisotnih članov občinskega odbora in z izjavo v zapisniku manjkajočega člana C. C. Ugovarja tudi temu, da bi sploh šlo za napako, saj Pravilnik stranke ne določa, da bi v zapisniku morala biti navedena imena in priimki članov volilne komisije. Tudi sicer iz celotne vsebine zapisnika izhaja, da je bila volilna komisija tričlanska, saj je uporabljena množina (npr. v obrazcu zapisnika je zapis, da so „_za člane volilne komisije bili določeni_“, nadalje so v obrazcu tri črte za tri člane volilne komisije). To dokazuje, da je pri sestavi zapisnika prišlo zgolj do administrativne napake, kar pa ni kršitev Pravilnika, saj le-ta vpisa imen in priimkov članov volilne komisije ne zahteva. Zato zaključek tožene stranke, da bi za izkaz upoštevanja Pravilnika zapisnik moral zapisati osebne podatke vseh članov komisije, presega zahteve Pravilnika.

4. Odločitev tožene stranke pa je nepravilna tudi v primeru, če bi sporni podatek res moral biti v zapisniku. Po drugem odstavku 74. člena ZLV v zvezi z drugim odstavkom 56. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ) bi morala tožena stranka od predlagatelja zahtevati, da v roku 3-eh dni to pomanjkljivost odpravi. Če že gre za pomanjkljivost, je le-ta formalna, tožena stranka pa je nesorazmerno posegla v volilno pravico predlagatelja kandidatne liste, kar potrjuje več sodb tukajšnjega sodišča (ki jih tožnica v pritožbi našteva). Iz sodne prakse izhaja, da je treba relevantno zakonodajo interpretirati tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in učinkovito varstvo le-te. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter o zadevi odloči samo, podredno pa, da jo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala volilne spise.

6. Pritožba je utemeljena.

7. V zadevi je sporno, ali je občinski odbor A. v Brežicah pri določanju kandidatov za občinski svet v Brežicah spoštoval drugi odstavek 4. člena svojega Pravilnika, ki določa, da za izvedbo tajnih volitev občinski odbor izmed sebe imenuje tri-člansko volilno komisijo. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je bila ta komisija zgolj dvo-članska, medtem ko pritožnica zatrjuje in z listinami, ki so priložene k pritožbi (gre za izjave vseh članov občinskega odbora), dokazuje, da so bili člani trije in da je prišlo zgolj do administrativne napake pri sestavi zapisnika, ki predstavlja kvečjemu formalno napako, ki bi jo moral imeti predlagatelj možnost popraviti.

8. Sodišče po pregledu listin volilnega spisa, predvsem pa spornega zapisnika, ugotavlja, da ni mogoče povsem jasno ugotoviti, ali drži ugotovitev tožene stranke ali je bila volilna komisija dvo-članska ali pa gre zgolj za manjkajoči vpis v zapisniku enega, sicer imenovanega, člana volilne komisije, kot to zatrjuje pritožnica. Raba množine v tem delu zapisnika in tri črte na delu obrazca, kjer se predvideva vpis članov volilne komisije, po oceni sodišča, še ne zadošča za ugotovitev, da je bil tudi tretji član volilne komisije res imenovan, saj gre za vnaprej pripravljen tiskan obrazec in ne za zapise, ki bi nastali na sami seji občinskega odbora A. Brežice. Sodišče tudi ne pritrjuje pritožnici, da ta vsebina zapisnika ne bi bila potrebna, ker tretji odstavek 4. člena Pravilnika tega izrecno ne določa. Zapisnik mora, po naravi stvari, vsebovati ključne informacije o poteku dogodka in imenovanje in sestava volilne komisije je takšna informacija.

9. Kljub temu pa sodišče ugotavlja, da iz zapisnika zelo jasno izhaja, da je bilo samo glasovanje pravilno izvedeno in izid glasovanja pravilno ugotovljen. Iz zapisnika namreč izhaja, da so bili na seji prisotni vsi člani občinskega odbora A. Brežice, da so vsi glasovali in da so pri vseh volilnih enotah predlagano listo kandidatov podprli soglasno, torej z izidom glasovanja 5:0. Izid glasovanja je v zapisniku zapisan in ob dejstvu prisotnosti vseh članov tak izid glasovanja tudi dokazuje, da je bil pravilno ugotovljen. To pa obenem pomeni, da četudi sta izid glasovanja petih članov občinskega odbora A. Brežice ugotavljala dva člana volilne komisije, namesto treh (tožnica tej ugotovitvi sicer oporeka z izjavami članov občinskega odbora A. Brežice, sodišče pa v teh izjavah ne vidi ničesar, kar bi zastavljalo dvom v njihovo točnost), to ni v ničemer vplivalo na izid glasovanja.

10. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se postavlja vprašanje, ali je tožena stranka s svojo odločitvijo, ko ugotovljene nepravilnosti ni štela za formalno pomanjkljivost in ni ravnala po drugem odstavku 56. člena ZVDZ in predlagatelju dala možnosti za njeno odpravo, določbo drugega odstavka 56. člena ZVDZ v povezavi z 51. členom ZLV razlagala preozko.

11. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-304/98 z dne 19. 11. 1998 pojasnilo, da je pojem formalna pomanjkljivost nedoločen pravni pojem, katerega natančna vsebina je predmet razlage pristojnega organa; v tem primeru pristojnih volilnih komisij, ki niso upravni organi, temveč posebni neodvisni organi, zadolženi za organizacijo volilnega postopka. V odločbi št. Up-2385/08 z dne 9. 9. 2008 je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da gre za formalno pomanjkljivost takrat, ko ni treba izvesti novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku.

12. Upravno sodišče se je v svoji upravno-sodni praksi1 že ukvarjalo s pravnim vprašanjem, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ2. Za temelj interpretacije določila 56. člena ZVDZ in za usmeritev pri izgrajevanju sodne prakse na tem področju je uporabilo ustavno-sodno prakso varstva volilne pravice, po kateri mora strogost spoštovanja predpisanih pogojev za predložitev list kandidatov upoštevati tudi potrebno in sorazmerno fleksibilnost. Iz zgoraj navedene sodne prakse Ustavnega sodišča namreč izhaja, da je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka. Ustavno sodišče je v odločbi Up-630/02 z dne 28. 10. 2002, ko je bilo sicer izkazano, da so pri določanju kandidatov za občino sodelovali člani stranke, ki so imeli volilno pravico in stalno prebivališče v drugi občini, odločilo, da bi sicer takšno ravnanje lahko pripeljalo do kršitve pravila iz drugega stavka 51. člena ZLV, vendar pa ne tudi v konkretnem primeru, kajti tudi če postopek ni bil izveden tako, ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, „_če je mogoče nedvoumno ugotoviti_“, da so kandidature določili (potrdili) člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega stavka 51. člena ZLV.

13. Glede na navedeno sodno prakso in v tej praksi razlagan pojem „formalne“ pomanjkljivosti, sodišče ob dejstvu, da iz spornega zapisnika jasno izhaja, da je bil izid glasovanja občinskega odbora A., Brežice pravilno ugotovljen, s tem pa so bili tudi pravilno določeni kandidati za občinske svetnike, pritrjuje pritožnici, da gre v zadevi za formalno pomanjkljivost. Tožena stranka je s svojo odločitvijo, ko te pomanjkljivosti ni štela za formalno pomanjkljivost in ni ravnala po drugem odstavku 56. člena ZVDZ, nesorazmerno posegla v pasivno volilno pravico kandidatov, ki v volilni tekmi posledično ne bi mogli sodelovati.

14. Pritožnica sodišču primarno predlaga odločanje v sporu polne jurisdikcije, torej sprejem odločitve o stvari sami. Ob ugotovitvi pravilno ugotovljenega izida glasovanja na seji občinskega odbora A., kot ta izhaja iz zapisnika z dne 19. 10. 2022, sodišče ugotavlja, da dajejo podatki v zadevi zanesljivo podlago za odločanje v sporu polne jurisdikcije in ker tudi narava stvari to dopušča, je sodišče skladno s prvim odstavkom 65. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledilo temu tožbenemu predlogu, izpodbijano odločbo odpravilo in samo odločilo o zadevi.

15. Skladno s četrtim odstavkom 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo na seji senata.

1 Na primer v sodbi UPRS, I U 1507/2014-5 z dne 18. 9. 2014, odst. 10-12 ter v sodbi UPRS, I U 2126/2018-14 z dne 23. 10. 2018. 2 Po tem določilu, če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi.