Jedro

Kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 39 obrazložitve, je dokazano, da je kaznivo dejanje pod točko I obdolžena A. A. v sostorilstvu izvršila z B. B. Okoliščina, da je obdolženi B. B. v vrečko dal več parfumov kot obdolžena A. A. na to presojo nima vpliva, saj je tudi A. A. v isto vrečko dala parfum, ki ga je odtujila, trgovino pa sta skupaj, ne da bi izdelke plačala, tudi zapustila, kar nedvomno izkazuje, da sta kaznivo dejanje storila v sostorilstvu. Glede na pojasnjeno kot neutemeljeno ocenjuje pritožbeno navedbo, da si obdolženka ni imela namen prilastiti vseh odtujenih artiklov, saj je sama vzela le dva. Skupno delovanje obdolžencev, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe in kot je bilo že pojasnjeno v tej odločbi, ne dovoljuje drugega zaključka kot to, da sta obdolženca dejanje štela za svoje, skupaj izvrševala zakonske znake, torej je utemeljena pravna kvalifikacija tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.

Dejstvo, da priča H. H. ni bila upravičena podati predloga za pregon, saj ni bila pooblaščena oseba, spisovno ni izkazano. Iz odgovorov oškodovane družbe D. d.o.o. je razvidno, da H. H. ni imela konkretnega pooblastila zakonitih zastopnikov družbe za podajo predlogov za pregon, ker je bila zaposlena preko pogodbe o zaposlitvi kot poslovodja trgovine in ji je bilo pooblastilo za podajo predlogov za pregon dano posredno preko pogodbe o zaposlitvi. Nadalje je razvidno, da so poslovodji upravljavci trgovin kot takšni zadolženi, da tudi skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem družbe v trgovini, ki jo vodijo, med drugim torej, da podajo predlog za pregon storilca kaznivega dejanja. Glede na vsebino navedenega sporočila je torej brezpredmetno, da sodišče prve stopnje ni vpogledalo v pogodbo o zaposlitvi H. H., pri čemer pritožnica takšnega dokaznega predloga niti ni podala.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Obtoženko se oprosti plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče druge stopnje se bo glede na to, da je zoper izpodbijano sodbo pritožbo vložila le obdolženkina zagovornica, omejilo le na krivdorek, ki se nanaša na obdolženo A. A., razen v tistih delih, ko se obdolženima očita sostorilstvo pri kaznivem dejanju pod točko I izreka. Posledično pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na soobdolženega B. B. ne bo povzemalo.

2.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo pod točko A obdolženega B. B. in obdolženo A. A. spoznalo za kriva, in sicer pod točko I izreka nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 54. členom KZ-1, obdolženo A. A. pod točko IV izreka dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in pod točko V izreka kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1.

3.Obdolženi A. A. je določilo kazni: za kaznivo dejanje pod točko I izreka sedem mesecev zapora, za vsako izmed kaznivih dejanj pod točko IV izreka po dva meseca zapora, za kaznivo dejanje pod točko V izreka tri mesece zapora. Po prvem odstavku 55. člena KZ-1 je obdolženki upoštevaje enotno kazen štiri leta in dva meseca zapora, ki ji je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II Kr 62533/2022 z dne 7. 11. 2023, ki je postala pravnomočna 15. 12. 2023 ter kazni, določeni v tej sodbi, na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen pet let zapora.

4.Na podlagi prvega odstavka 55. člena KZ-1 je obdolženki v izrečeno enotno kazen vštelo že prestano kazen po sodbah Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 625033/2022 dne 13. 10. 2022, Okrajnega sodišča v Kamniku II K 46631/2022 z dne 5. 12. 2022 in Okrajnega sodišča v Ljubljani II Kr 62533/2022 z dne 12. 6. 2023, del že prestane kazni po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 8035/2019 dne 16. 11. 2022 od 27. 12. 2023 dalje in del že prestane kazni po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani II Kr 62533/2022 dne 7. 11. 2023 od 11:30 ure dne 15. 2. 2024 dalje.

5.Odločilo je, da se pogojna obsodba, izrečena obdolženi v pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Kranju II K 3661/2022 z dne 1. 3. 2022, ki je postala pravnomočna 30. 4. 2022, v kateri je bila obdolženi za kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 določena kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let, ne prekliče.

6.Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženo A. A. oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornice, postavljene po brezplačni pravni pomoči, bremenijo proračun.

7.Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je odločilo, da sta obdolžena B. B. in A. A. dolžna družbi C. plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 1.081,92 EUR in 1.094,89 EUR. S presežkom je oškodovanca napotilo na pravdo. Nadalje je odločilo, da je obdolžena dolžna družbi D. d.o.o., plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 299,99 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020 dalje do plačila. S presežkom premoženjskopravnega zahtevka je oškodovano družbo napotilo na pravdo in v višini 219,99 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2020 dalje do plačila. Nadalje je odločilo, da je obdolžena A. A. družbi C. dolžna plačati 897,89 EUR.

8.3. Pod točko B izreka je zoper obdolženo A. A. zavrnilo obtožbo iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP zaradi dveh kaznivih dejanj tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. V tem delu je odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški zavrnilnega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice po brezplačni pravni pomoči proračun. Oškodovano gospodarsko družbo C. d.d., je po tretjem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 2.581,60 EUR in 1.176,37 EUR napotilo na pravdo.

9.4. Zoper sodbo se je pritožila obdolženkina zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, podredno zaradi odločbe o kazenski sankciji in odvzemu premoženjskopravne koristi s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženo oprosti obtožbe, podrejeno razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

10.5. Pritožba ni utemeljena.

11.6. Pritožnica pravilnosti izpodbijane sodbe glede kaznivega dejanja pod točko I izreka ne more omajati z navedbo, da ni utemeljena pravna kvalifikacija, saj obdolženka kaznivega dejanja ni storila v sostorilstvu. Pritožnica zatrjuje, da je iz videoposnetkov varnostnih kamer za 7. 4. 2022 kot tudi za 9. 4. 2022 jasno razvidno, da je ženska na posnetku vzela samo en artikel, kar je ugotovilo tudi sodišče na naroku dne 22. 5. 2023.

12.7. Vpogled v CD zgoščenko v prilogi A1/5, upoštevajoč tudi ostale izvedene dokaze, ne dovoljuje zaključka, da obdolžena kaznivega dejanja ni storila v sostorilstvu skupaj z B. B. Iz posnetkov nadzornih kamer (CD zgoščenka priloga A1/5 V K 54596/2022) je razvidno, da je v trgovino C. najprej vstopila ženska s temnimi daljšimi lasmi, v razmaku kakšnega metra ji sledi moški v temnem zgornjem delu, s temno kapo na glavi, v kavbojkah ter belo črnih supergah, v rokah drži svetlo modro tršo papirnato vrečko, na obrazu ima zaščitno masko. V nadaljevanju posnetka sta oba vidna, ko pristopita do police z moško parfumerijo in napisom Dior, nato do police pristopi ženska, ki vzame v roko škatlo in jo odloži nazaj na polico. Do ženske pristopi moški, ki je bil prej viden na posnetku zraven nje in začne z eno roko segati v polico in iz nje enega za drugim jemati artikle ter jih dajati v vrečko, ki jo ima pri sebi. Moški šestkrat seže na polico, sedmi artikel prime ženska in ga poda moškemu, nato se ženska obrne stran, moški pa še enkrat seže v polico in iz nje vzame še en artikel in ga da v vrečko. Nato je na izhodu iz trgovine (16:14:14) videti, da iz nje steče moški iz prejšnjega posnetka, za njim pa z normalno hojo trgovino zapusti tudi prej videna ženska. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kot izhaja iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 18. 4. 2022 sta obe osebi oblečeni enako kot na fotografijah v navedenem uradnem zaznamku.

13.8. Iz posnetka nadzorne kamere z dne 9. 4. 2022 pa prav tako izhaja, da je obdolžena skupaj s soobdolženim vstopila v trgovino C., se napotila do police, ki je imela na levi strani napis Dior, pri čemer je moški desetkrat segel proti tej polici in z nje jemal izdelke ter se vsakič z roko približal vrečki, ženska pa je pristopila do police s parfumi Yves Saint Laurent ter vzela en izdelek, pristopila do obdolženca in izdelek dala v vrečko, nato sta skupaj zapustila trgovino. Da sta bila to obdolženi B. B. in obdolžena A. A., izhaja tudi iz izpovedbe E. E., ki je oba obdolženca prepoznala, saj ju je že predhodno obravnavala, in sicer nazadnje na intervenciji 3. 11. 2021. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je iz njene izpovedbe razvidno, da je priča obdolženko prepoznala po postavi, značilnih obraznih potezah, očeh, obrveh in laseh, kot tudi po oblačilih in obutvi, z obdolženim pa sta uporabljala tudi isto darilno vrečko kot pri prvem dejanju. Način izvršitve kaznivega dejanja torej ne dovoljuje sklepanja, da obdolžena dejanja ni storila v sostorilstvu in da si je v obeh primerih prisvojila zgolj en parfum. Tako iz posnetkov varnostnih kamer kot iz izpoved prič je razvidno, da sta obdolženca v obeh primerih vstopila v trgovino C. skupaj, šla skupaj oziroma neposredno drug za drugim skupaj. Nobenega dvoma ni, da sta delovala skupaj, saj sta odtujene parfume dajala v isto vrečko in trgovino tudi skupaj zapustila. Sodišče prve stopnje je v točki 38 obrazložitve določno pojasnilo, na podlagi katerih okoliščin zaključuje, da sta obdolžena kaznivo dejanje storila v sostorilstvu, zato pritožnica s posplošenim pritožbenim očitkom, lastno dokazno oceno posnetkov varnostnih kamer ne more vnesti dvoma v zaključek izpodbijane sodbe, da sta obdolžena dejanje storila v sostorilstvu. Zatrjevanje pritožnice, da je iz posnetka z dne 7. 4. 2022 in 9. 4. 2022 jasno razvidno, da ženska vzame le en artikel, posledično ji ni mogoče očitati storitve kaznivega dejanja v sostorilstvu, sodišče druge stopnje prepozna kot selektivno povzemanje dokazov ter lastno dokazno oceno pritožnice, s katero ne more vnesti dvoma v presojo sodišča prve stopnje, da sta obdolžena kaznivo dejanje storila v sostorilstvu. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je oba obdolženca prepoznala policistka E. E., obdolženo A. A. pa je prepoznal policist F. F., saj sta policista oba obdolženca že predhodno obravnavala. Kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 39 obrazložitve, je dokazano, da sta kaznivo dejanje pod točko I obdolžena A. A. v sostorilstvu izvršila z B. B. Okoliščina, da je obdolženi B. B. v vrečko dal več parfumov kot obdolžena A. A. na to presojo nima vpliva, saj je tudi A. A. v isto vrečko dala parfum, ki ga je odtujila, trgovino pa sta skupaj, ne da bi izdelke plačala, tudi zapustila, kar nedvomno izkazuje, da sta kaznivo dejanje storila v sostorilstvu. Glede na pojasnjeno kot neutemeljeno ocenjuje pritožbeno navedbo, da si obdolženka ni imela namen prilastiti vseh odtujenih artiklov, saj je sama vzela le dva. Skupno delovanje obdolžencev, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe in kot je bilo že pojasnjeno v tej odločbi, ne dovoljuje drugega zaključka kot to, da sta obdolženca dejanje štela za svoje, skupaj izvrševala zakonske znake, torej je utemeljena pravna kvalifikacija tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.

14.9. V zvezi s kaznivim dejanjem opisanim pod točko 4, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, saj po pritožbenem naziranju iz posnetkov, ki jih je sodišče vpogledalo, ni mogoče zaključiti, da je dejanje izvršila ravno obdolžena. V zvezi s predmetnim kaznivim dejanjem je sodišče prve stopnje v točki 27 do 32 navedlo obširne, prepričljive in razumne razloge, iz katerih je izhaja, da je obdolžena storila navedeni kaznivi dejanji.

15.10. V zvezi s kaznivimi dejanji pod točko IV izreka pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga utemeljuje s tem, da posnetki varnostnih kamer ne omogočajo zaključka, da bi oseba ženskega spola karkoli jemala s police, še manj se vidi, kaj točno naj bi vzela, niti posnetek ne omogoča zaključka iz kakšnega materiala so bile police.

16.11. Za presojo obdolženki očitanih kaznivih dejanj, opisanih pod točko IV izreka, je brezpredmetno, kakšni so bili materiali polic, iz katerih so bili odtujeni predmeti. Da je obtoženka odtujila zobni ščetki, je razvidno predvsem iz videoposnetkov z dne 8. 1. 2020 in 22. 1. 2020, izhaja pa tudi iz izpovedb G. G., H. H. in I. I., v zvezi s čimer je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive in obrazložene razloge, v katere pritožnica s posplošenim in selektivnim povzemanjem izpovedb zaslišanih prič ne more vnesti dvoma. Priča G. G. in H. H. sta izpovedala, na kakšen način se je v predmetnem času delala inventura in da so neformalne inventure ter preglede opravljali na dnevni ravni vedno, kadar se je ugotovilo, da manjka kakšen artikel. Na videoposnetkih, ki jih je sodišče vpogledalo, pa je nedvomno razvidno, da je na obeh posnetkih ista oseba, da ima enako torbo, da si je v obeh primerih vzela škatlo, za katero so zaslišane priče - prodajalke povedale, da je bila zobna ščetka, v prvem primeru znamke Philips, v drugem primeru znamke Sonicare. Da pa je oseba na videoposnetkih obdolženka je ugotovila sodnica sama, izhaja pa tudi iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah policista J. J., kar pritožnica niti ne problematizira.

12.V zvezi s pritožbenimi zaključki v katerih pritožnica izpostavlja kršitev materialnih in procesnih določb kazenskega zakona in zakona o kazenskem postopku, ker predloga za pregon ni podala pooblaščena oseba, sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, navedenih v točki 1 obrazložitve. Dejstvo, da priča H. H. ni bila upravičena podati predloga za pregon, saj ni bila pooblaščena oseba, spisovno ni izkazano. Iz odgovorov oškodovane družbe D. d.o.o. je razvidno, da H. H. ni imela konkretnega pooblastila zakonitih zastopnikov družbe za podajo predlogov za pregon, ker je bila zaposlena preko pogodbe o zaposlitvi kot poslovodja trgovine in ji je bilo pooblastilo za podajo predlogov za pregon dano posredno preko pogodbe o zaposlitvi. Nadalje je razvidno, da so poslovodji upravljavci trgovin kot takšni zadolženi, da tudi skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem družbe v trgovini, ki jo vodijo, med drugim torej, da podajo predlog za pregon storilca kaznivega dejanja. Glede na vsebino navedenega sporočila je torej brezpredmetno, da sodišče prve stopnje ni vpogledalo v pogodbo o zaposlitvi H. H., pri čemer pritožnica takšnega dokaznega predloga niti ni podala. Glede na pojasnjeno zatrjevana kršitev ni podana.

13.V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko V izreka pritožnica prav tako problematizira identifikacijo obdolžene, razvidne na posnetku varnostne kamere, ter v zvezi s tem vztraja, da bi sodišče prve stopnje moralo angažirati sodnega izvedenca za prepoznavo oseb. V zvezi z identifikacijo obdolženke kot storilke predmetnega kaznivega dejanja, je sodišče prve stopnje slednje utemeljevalo na podlagi vpogledanih videoposnetkov. Identifikacija obdolženke izhaja tako iz izpovedbe priče K. K., ki je na posnetku prepoznal obdolženko kot storilko tatvine v poslovalnici C. na L. sicer v februarju 2022. Sicer pa je obdolženka vidna na videoposnetku dne 29. 12. 2021, kar je sodišče obrazloženo pojasnilo v točki 38 obrazložitve, saj jo je prepoznalo po postavi, deloma ob obraznih značilnostih, temnih daljših laseh, načinu hoje ter bež oziroma svetlo roza jakni, ki jo je imela zavezano okoli pasu tudi pri izvršitvi kaznivega dejanja pod točko I.

14.Na podlagi zapisnika o preprečitvi iznosa neplačanega blaga (priloga A4/2, list. št. 226), izpovedbe M. M., K. K. in videoposnetka varnostne kamere, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolžena odtujila predmete, navedene v opisu kaznivega dejanja pod točko V izreka. Na posnetku varnostnih kamer je namreč razvidno, da je v trgovino stopila ženska z daljšimi črnimi lasmi, spetimi na vrhu glave, v svetlih hlačah, temnejši bež jakni, pristopila do polic s temi parfumi in iz njih vzela zaporedoma po enega, najprej štiri parfume, potem še dvakrat po dva in nato še enega in jih da v vrečo, ki jo ima s seboj. Nato gre v drugo vrsto z izdelki, ki jo je najprej videti bolj na levi strani, kjer vzame nek izdelek, ga da v vrečo, v katero je že predhodno dajala izdelke, nato na desni strani seže z roko proti izdelkom, nato pa se napoti proti izhodu iz trgovine, ki jo tudi zapusti. Vse to je sodišče prve stopnje obrazloženo analiziralo ter pravilno zaključilo, da je obdolženki krivda za predmetno kaznivo dejanje v celoti dokazana.

15.Pritožnica glede na pojasnjeno s pavšalnimi dokazno nepodprtimi pritožbenimi navedbami, da v nobenem primeru ni mogoče z gotovostjo trditi, kateri predmeti naj bi bili odtujeni, da so obdolženki pripisali odtujitev stvari, ki so bile sicer v tem obdobju trgovini odvzete in da so oškodovane gospodarske družbe v premoženjskopravnih zahtevkih priglasile vse odtujene predmete, ki so jih ugotovile v inventurah. Navedena pritožbena navedba je v celoti protispisna. Sodišče prve stopnje je določno in obrazloženo pojasnilo, v katerem delu je poseglo v opis in ni sledilo premoženjskopravnemu zahtevku oškodovancev, kar izhaja iz obrazloženih razlogov izpodbijane sodbe, ki jih pritožnica določno niti ne izpodbija.

16.Pritožnica kazenske sankcije izrecno ne izpodbija. Pritožba, ki je vložena v korist obdolženke zaradi kršitev kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vsebuje pritožbo zoper odločbo o kazenski sankciji, ki jo je sodišče druge stopnje preverilo po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ovrednotilo vse olajševalne in obteževalne okoliščine, v zvezi z njimi navedlo prepričljive razloge, ki jim pritrjuje tudi sodišče druge stopnje ter obdolženki za posamezna kazniva dejanja določilo ustrezne kazni. Ustrezen pa je tudi izrek enotne kazni.

17.Pritožbeni razlogi glede na obrazloženo niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in ker pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (391. člen ZKP).

18.Upoštevajoč premoženjske razmere, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodišče druge stopnje obtoženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).

Zveza: