Up-451/01 - 4

3. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 21. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 537/2000 z dne 19. 7. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 166/99-11 z dne 14. 3. 2000, s katero je bila zavrnjena pritožničina tožba zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih C. C. Vrhovno sodišče je odločilo, da pritožnica ni izkazala pravnega nasledstva po denacionalizacijski upravičenki C. C., ker ni dedovala po njej, temveč po njeni oporočni dedinji. Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da bi pritožnica imela pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo, če bi bila zakonita dedinja upravičenke ali, če bi bila dedič ali volilojemnik po oporoki upravičenke pod pogojem, da bi ta razpolagala tudi s podržavljenim premoženjem.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je prejšnja lastnica z oporoko zapustila premoženje Č. Č. in v oporoki navedla, da oporočni dedinji pripada tudi odškodnina v primeru, da bi država prevzela v last vinograd v Vrhovem dolu. Č. Č. pa je z oporoko svoje premoženje zapustila pritožnici. Pritožnica se ne strinja z navedenim stališčem Vrhovnega sodišča in meni, da za razlikovanje med zakonitimi in oporočnimi dediči ni nobene pravne podlage. Z izpodbijano odločitvijo naj bi Vrhovno sodišče kršilo njene pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave in kršilo prepoved povratne veljave pravnih aktov in varstvo pridobljenih pravic (155. člen Ustave). Sklicuje se na stališče Vrhovnega sodišča v zadevi št. I Up 764/99, po katerem je pravni naslednik v smislu določb Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/92 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) oseba, na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika, zaradi česar pravni naslednik umrle fizične osebe ni le zakoniti, pač pa tudi oporočni dedič; v krog upravičenih vlagateljev pa po stališču Vrhovnega sodišča v navedeni zadevi spadajo tudi zakoniti dediči po oporočni dedinji denacionalizacijskega upravičenca. Pritožnica se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-138/99 z dne 18. 1. 2001 (Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X, 1), s katero je Ustavno sodišče razveljavilo 20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen (Uradni list RS, št. 65/98 - ZDen-B). Ob upoštevanju ureditve in obeh oporok naj bi bilo pritožničino pravno nasledstvo po prejšnji lastnici izkazano. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo odpravi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja, ali je odločitev sodišča sama po sebi pravilna, temveč preizkusi le, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Po navedenem pritožničinega očitka, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 155. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni.

4.Glede na navedbe v ustavni pritožbi bi lahko Ustavno sodišče presojalo, ali je bila pritožnici z izpodbijano sodbo glede na stališča, sprejeta v citirani odločbi Ustavnega sodišča, kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Z izpodbijanimi odločbami so namreč njeno zahtevo zavrnili, ker po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZD) ni zakonita dedinja po pok. C. C., temveč oporočna dedinja oporočne dedinje, ki je umrla pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. Pritožnica utemeljuje svoje prepričanje, da ima pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno pok. C. C., s tem, da je oporočna dedinja po pok. Č. Č., ki je bila v zapuščinskem postopku po pok. Č. Č. ugotovljena za oporočno dedinjo njenega premoženja.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-82/01 z dne 5. 4. 2002 (Uradni list RS, št. 36/02 in OdlUS XI, 116) presodilo, da dediči zapustnikovih dedičev lahko uveljavljajo zahtevo za denacionalizacijo, ker jim prvi odstavek 78. člena ZDen zagotavlja, da dedujejo kot dediči zapustnikovega dediča (šlo je za zakonite in ne oporočne dediče). Zato je treba prvi odstavek 15. člena ZDen razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po prvem odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje. Če gre za oporočna razpolaganja, pa je treba upoštevati še pogoj iz 81. člena ZDen (na to opozarja tudi navedena odločba Ustavnega sodišča).

6.V obravnavanem primeru bi torej uporaba stališč, za katera se pritožnica zavzema, lahko prišla v poštev le, če bi šlo za oporočna razpolaganja, ki imajo lahko učinek tudi glede podržavljenega premoženja. Pritožnica namreč ne navaja, da bi bila zakonita dedinja ne po prejšnji lastnici ne po oporočni dedinji. ZDen pa v 81. členu izrecno določa, da imajo oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Da bi šlo za tak primer, pritožnica ne navaja, iz priloženega sklepa o dedovanju po pok. Č. Č. pa je razvidno, da je zapustnica imela brata in sestro.

7.Navedeno torej pomeni, da lahko z dedovanjem pridobijo premoženje, ki je bilo podržavljeno zapustniku, tudi tisti, ki niso njegovi dediči, če so dediči zapustnikovega dediča, vendar je pri tem treba upoštevati, da imajo oporočna razpolaganja, pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede podržavljenega premoženja učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.

8.Pritožnica je sicer uveljavljala in tudi v ustavni pritožbi navaja, da je prejšnja lastnica v oporoki izrecno razpolagala z odškodnino za podržavljeni vinograd; da bi tudi oporočna dedinja po prejšnji lastnici, tj. Č. Č., v oporoki omenjala podržavljeno premoženje, pa pritožnica ne navaja niti ne zatrjuje, da bi to v upravnem postopku in upravnem sporu uveljavljala. Za to, da bi bilo pravno nasledstvo vsaj verjetno izkazano, pa bi morala obstajati vsaj verjetnost, da gre za oporočna razpolaganja, ki bi lahko imela pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja, ali pa bi morala biti zakonita dedinja bodisi po prejšnji lastnici bodisi po oporočni dedinji, če bi le za prvo oporoko obstajala verjetnost, da izpolnjuje pogoj iz 81. člena ZDen.

9.Po navedenem pritožnica kljub stališčem, sprejetim v citiranih odločbah Ustavnega sodišča in sklepu Vrhovnega sodišča (na katerega se sklicuje v ustavni pritožbi), zgolj z zatrjevanjem, da je oporočna dedinja oporočne dedinje, in z navajanjem, da je oporoka prejšnje lastnice vsebovala razpolaganje z odškodnino za podržavljeno premoženje, ni izkazala, da bi ji bila z izpodbijano odločitvijo kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan