Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cpg 419/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CPG.419.2021 Gospodarski oddelek

predlog za obnovo postopka pravočasnost predloga za obnovo postopka vročanje sodnih pisanj v prevodu zavrnitev sprejema pisanja pooblaščenec za sprejem pisanj vročanje sodnih pisanj v tujini
Višje sodišče v Ljubljani
30. november 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če je sodišče sledilo določbam Uredbe 1393/2007 in pisanja poskušalo vročati toženi stranki neposredno (pri čemer se je tožena stranka na predhodno vročena sodna pisanja tudi odzivala - z zavrnitvijo pisanj v slovenskem jeziku, z zavrnitvijo prevedenega pisanja), v skladu z neposredno uporabljivim aktom evropskega prava, s tem ni ravnalo v nasprotju s pravnimi pravili, ker toženi stranki ni postavilo pooblaščenca za sprejem pisanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega sklepa ter povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za obnovo iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP zavrglo z obrazložitvijo, da ga je tožena stranka vložila prepozno. Zamudna sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena 24. 7. 2018, tožena stranka pa je predlog za obnovo vložila šele 19. 7. 2019, kar je po izteku 30-dnevnega roka iz 2. točke prvega odstavka 396. člena ZPP.

6. V sklepu I Cpg 784/2019 z dne 10. 3. 2020 se je višje sodišče že opredelilo glede nepravočasne zavrnitve vročitve zamudne sodbe, zato se do tega dela pritožbe ne bo vnovič ponavljalo. Ni sporno, da je tožena stranka zamudila rok za zavrnitev pisanja po določbah Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju: Uredba 1393/2007). Razlog, zaradi katerega je do zamude roka prišlo, nesporno izhaja iz sfere tožene stranke (oziroma njenega italijanskega pooblaščenca, rok za zavrnitev pisanja pa je določen v aktu evropskega in ne nacionalnega prava) in ne iz sfere sodišča. Posledično po presoji višjega sodišča ni podlage, da bi se zavrnitev pisanja upoštevalo kot pravočasno.

7. Drugi argument tožene stranke pa je bil, da bi moralo sodišče prve stopnje zamudno sodbo tako ali tako vročiti v prevodu v italijanski jezik in sploh ne bi smelo vročati zamudne sodbe v slovenskem jeziku, ker je tožena stranka že ob zavrnitvi prejema tožbe v slovenskem jeziku označila, da razume samo italijanski jezik. Alternativno bi moralo sodišče toženi stranki namesto neposrednega vročanja sodnih pisanj postaviti pooblaščenca za sprejem pisanj po določbi 146. člena ZPP.

8. Stališče, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ker je tudi zamudno sodbo najprej vročalo v slovenskem jeziku brez italijanskega prevoda, ni pravilno. Uredba 1393/2007 tega ne prepoveduje. V 12. točki preambule k Uredbi je zapisano, da bi se moralo pravilo o možnosti zavrnitve sodnega pisanja zaradi neustreznega jezika pošiljanja uporabiti tudi za naknadne vročitve. Navedeni zapis dokazuje, da Uredba ne določa, da enkratna zavrnitev pisanja vzpostavi domnevo vročanja le prevedenih nadaljnjih sodnih pisanj. S tem je ovržen tudi argument tožene stranke, da je bila vročitev zamudne sodbe v slovenskem jeziku, ki jo je prepozno zavrnila, tako ali tako neustrezna in s tem neupoštevna.

9. Argumenti tožene stranke glede pravilne vročitve tožbe prav tako niso utemeljeni. Tožena stranka je v predlogu za obnovo sama zapisala, da sta ji bili pravilno vročeni obe sodni pisanji v slovenskem jeziku, kateri je v skladu z Uredbo 1393/2007 zavrnila, pri čemer je bila ena vročitev opravljena pred vročitvijo spornega pisanja, druga pa po tem. Težav z vročanjem pred in po spornem pisanju torej ni bilo. Prav tako ni sporno, da je bil naslov za vročanje toženi stranki ves čas enak. Iz podatkov o sledenju pošiljke, posredovanih s strani Pošte Slovenije, izhaja, da je tožena stranka to pisanje dne 25. 1. 2018 zavrnila. Ob upoštevanju te listine in v povezavi s predhodno naštetimi okoliščinami višje sodišče nima razloga za dvom, da podatki iz omenjene listine ne ustrezajo dejanskemu stanju, kot je v pritožbi očitala tožena stranka. Zgolj pavšalna trditev, da tožena stranka te vročitve nima v svojih evidencah, ne vzbuja dvoma v pravilnost izpodbijane presoje. Ker je bila torej tožena stranka tista, ki je zavrnila prejem tožbe v italijanskem jeziku že dne 25. 1. 2018, okoliščine vročanja po zaprošenem organu v Republiki Italiji v skladu z Uredbo 1393/2007 po presoji višjega sodišča niso bistvene za odločitev o predlogu za obnovo.

10. Kar pa zadeva postavitev pooblaščenca za sprejem pisanj po določbi 146. člena ZPP, višje sodišče ponovno opozarja na preambulo Uredbe 1393/2007. V 17. točki je zapisano, da bi morala vsaka država imeti možnost, da vroča pisanja osebam iz drugi držav članic neposredno. To je nato izrecno določeno tudi v 14. členu Uredbe. Če je sodišče prve stopnje temu sledilo in pisanja poskušalo vročati toženi stranki neposredno (pri čemer iz že navedenega v prejšnji točki izhaja, da se je tožena stranka na sodna pisanja tudi odzivala – z zavrnitvijo pisanj v slovenskem jeziku, z zavrnitvijo prevedenega pisanja), v skladu z neposredno uporabljivim aktom evropskega prava, s tem ni ravnalo v nasprotju s pravnimi pravili, ker toženi stranki ni postavilo pooblaščenca za sprejem pisanj.

11. Glede na vse navedeno višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožena stranka predlog za obnovo postopka vložila prepozno in ga je zato sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

12. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le pritožbene navedbe odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. členom v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Enako pa velja tudi za tožečo stranko, saj njen odgovor na pritožbo glede na relativno pavšalne navedbe v njem ni prispeval k odločitvi o pritožbi.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia