Jedro

Sodišče je tožbi ugodilo, saj iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožeči stranki zagotovljen tudi, če ne bo imela zagovornika.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 255/2012 z dne 18. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v kazenskem postopku opr. št. I K 9933/2011, ki se vodi zoper njo kot obdolženca, pri Okrajnem sodišču v Kopru.

Služba za brezplačno pravno pomoč je na podlagi listinskih dokazov v spisu ugotovila, da niso izpolnjeni kriteriji, ki so opredeljeni v določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po uradni dolžnosti je namreč v skladu s 33. členom ZBPP, pridobila od Okrajnega sodišča v Kopru kopijo obtožnega predloga v kazenski zadevi pod opr. št. I K 9933/2011, v katerem se tožeči stranki očita storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V nadaljevanju ugotavlja, da v skladu s 3. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posledica tega načela je, da se obdolžencu v kazenskem postopku ni treba braniti in dokazovati da je nedolžen, pač pa mu mora to dokazati tožilec. V dvomu pa mora sodišče vedno odločiti v korist obdolženca. Poleg tega morajo biti vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, ugotovljena z gotovostjo, sicer se šteje, da niso podana.

Kadar obramba v kazenskem postopku ni obvezna je treba skladno z ZKP gledati na interes pravičnosti, na katerega se na abstraktni ravni opira tudi tretji odstavek 24. člena ZBPP, ki pravi, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z načeli pravičnosti. Zato je v skladu s sodno prakso pri odločanju o postavitvi zagovornika potrebno gledati na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom.

V obravnavanem primeru se tožeči stranki, kot je bilo že povedano, očita kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta. Glede na navedeno teža očitanega kaznivega dejanja ni takšna, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se tožeči stranki za navedeni kazenski postopek dodeli strokovno pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči. Poleg tega iz obtožnega predloga izhajajo vsi osnovni elementi očitanega kaznivega dejanja.

V zvezi z osebnostjo tožeče stranke pa ugotavlja, da glede na to, da v zadevi ne gre za obravnavo zapletenih vprašanj, sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka sposobna, da sama poda svoj zagovor v predmetni kazenski zadevi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da iz izvedeniškega mnenja A.A. z dne 22. 6. 2009 in dopolnilnega mnenja z dne 3. 11. 2010 izhaja, da ni bila nesposobna razumeti dogajanje v zvezi s postopkom vodenim pod opr. št. P 347/1997, zaradi paranoidne psihoze in da ne kaže na to, da bi bila sposobna za dejavno sodelovanje na obravnavi, kar naj bi kazalo na to, da je tožena stranka neutemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči saj se sama očitno ni sposobna zastopati in podati zagovora v navedeni kazenski zadevi, zato je postavitev odvetnika nujna. Tudi z navedbo v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da nima možnosti na končni uspeh je tožena stranka prejudicirala izid kazenske zadeve. V zvezi z zadevo zaradi katere je v kazenskem postopku je namreč soseda podala krivo ovadbo zoper njo in njeno mati, čeprav je prav ona fizično napadla njo in mamo. Prav zaradi podane krive ovadbe sosede ima velike možnosti za končni uspeh v navedeni kazenski zadevi. Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi oziroma spremeni in odloči njej v prid. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 24. člena ZBPP, se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ta zakonska določba zavezuje toženo stranko, da v vsakem spornem primeru ugotovi okoliščine primera, po katerih bi bilo mogoče zaključiti, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Te okoliščine je treba presojati v vsakem primeru posebej ter izhajati iz obdolženčeve osebnosti, teže kaznivega dejanja ter zahtevnosti zadeve iz dejanskega in pravnega vidika. Presoditi je treba tudi okoliščine, ki jih v zvezi s tem navaja sam prosilec in druge specifične okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le če bo imel zagovornika.

Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih pa ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji, v točki 8. obrazložitve izpodbijane odločbe, izhajala iz obdolženčeve (tožeče stranke) osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožeči stranki zagotovljen tudi, če ne bo imela zagovornika. V navedeni točki obrazložitve izpodbijane odločbe tožena stranka namreč le ocenjuje, da je prosilec sposoben, da sam poda svoj zagovor v predmetni kazenski zadevi. Brez ugotavljanja okoliščin, ki izhajajo iz obdolženčeve osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka, pa ostaja dejansko stanje, ki je lahko podlaga za pravilno uporabo 24. člena ZBPP nepopolno ugotovljeno, zato je izpodbijana odločba vsaj preuranjena.

Zaradi vsega povedanega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo po 2. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, da bo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 izdala novo odločbo.