Jedro

V upravnem sporu o dovolitvi obnove izrečenega inšpekcijskega ukrepa obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Zgolj navedba po tožnikih ocenjene vrednosti spornega predmeta pa ne zadošča za dovolitev revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopenjsko sodbo so tožniki po odvetniku dne 5.3.2007 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajajo, da pcto. predmetne zadeve presega revizijski punctum, saj gre za problem rušenja objekta po inšpekcijskem ukrepu, kar vrednostno predstavlja vsaj 60.000,00 EUR. Poleg tega predmetna zadeva predstavlja za tožnike praktično eksistenčni objekt, zato so izpolnjene vse predpostavke za vložitev revizije tudi po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 2.7.2005, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 19.4.2005. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel zahtevo tožnikov za obnovo inšpekcijskega postopka, ki je bil končan z odločbo istega organa z dne 14.5.2004, s katero je bilo tožnikom naloženo, da takoj ustavijo nadaljnjo gradnjo zidanega objekta na parc. št. 2445 k.o. ... in v roku enega meseca pri Upravni enoti Novo mesto zaprosijo za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je zanjo izpolnjen vsaj eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o dovolitvi obnove izrečenega inšpekcijskega ukrepa in obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti. Zgolj navedba po tožnikih ocenjene vrednosti spornega predmeta pa ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revizije tudi ni mogoče dovoliti po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki /določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidenti trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije niso izpolnili s trditvijo, da objekt, ki je predmet obravnave v tej zadevi, predstavlja za njih eksistenčni objekt. Revidenti bi morali navesti, kakšne konkretne posledice ima za njih izpodbijana odločitev in razloge, zaradi katerih so te posledice za njih zelo hude. Le na podlagi tako navedenih konkretnih posledic in razlogov bi bila namreč mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev za njih hude posledice. Revidenti pa utemeljenosti svojih navedb niso izkazali in niso pojasnili, zakaj naj bi imela izpodbijana odločitev zanje zelo hude posledice.

Glede na to, da zatrjevani pogoji za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazani, je vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.