Jedro

Določba prvega odstavka 38. člena ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe ZDZdr, ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev …).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje (1.) nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo in (2.) za skrbnika določilo center za socialno delo. V 3. točki je določilo dolžnosti skrbnika: - zastopanje udeleženca v premoženjskih zadevah (pomoč na področju upravljanja s financami, premoženjem, pridobivanjem socialnih pravic do katerih je upravičen, upravljanje na področju pravnih in upravnih poslov), vključno z zastopanjem pred sodišči; - upravljanje dela premoženja nasprotnega udeleženca v imenu in za račun nasprotnega udeleženca in sicer v smislu odprtja bančnega računa, na katerega bo mesečno nakazan znesek 70,00 EUR iz naslova nagrade za delo oz. eventualnega izplačila iz naslova delovnega razmerja; - odločitev glede zdravljenja in morebitne institucionalne namestitve nasprotnega udeleženca; - sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun nasprotnega udeleženca; - skrb za osebnost nasprotnega udeleženca, vključno s prizadevanjem, za blaženje posledic njegove bolezni in da čim dlje in v čim večji meri ohrani svojo samostojnost. Končno je (4.) nasprotnemu udeležencu sodišče prve stopnje tudi odvzelo pravico biti voljen.

2. Zoper sklep se pravočasno laično pritožuje nasprotni udeleženec, ki predlaga, da se mu omogoči tudi denar 70,00 EUR, da bo lahko plačeval položnice zaradi operaterja. Ne želi si skrbnika. Pravi, da zna delati z denarjem in želi nazaj opravilno sposobnost. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je urejen v 57. do 70. členu Zakona o nepravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZNP-1) in sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz navedenih določb. 5. Kot zapisano, pritožba oporeka odločitvi o omejitvi razpolaganja nasprotnega udeleženca z denarnimi sredstvi in v tem delu je pritožba utemeljena, saj odločitev sodišča prve stopnje ni zadovoljivo obrazložena. Pritožbeno sodišče pa je pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti, ki ga je opravilo (350. člen Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom ZNP-1) ugotovilo, da je izpodbijani sklep tudi sicer obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklepa namreč ni mogoče v celoti preizkusiti.

6. Tako je v četrti alineji 3. točke sklepa določeno, da skrbnik sklepa pravne posle v imenu in za račun nasprotnega udeleženca, kar bi lahko pomenilo, da nasprotni udeleženec samostojno ne more sklepati nobenega pravnega posla. Iz druge alineje iste točke sklepa pa je hkrati razvidno, da skrbnik upravlja del premoženja nasprotnega udeleženca, v smislu odprtja bančnega računa, na katerega bo mesečno nakazan znesek 70,00 EUR iz naslova nagrade za delo oz. eventualnega izplačila iz naslova delovnega razmerja. Po eni strani je torej odločeno, da nasprotni udeleženec ne more sklepati nobenih pravnih poslov, po drugi strani pa bi iz citirane druge alineje izhajalo, da mu določen del prihodkov ostane in da s tem očitno potem lahko sam razpolaga in za ta preostanek očitno sklepa tudi pravne posle.

7. Nejasno je nadalje, kaj pomeni, da se bo na račun nakazovalo vsak mesec 70,00 EUR – ali potem razlika ostaja za razpolaganje nasprotnemu udeležencu? Prav tako ni jasno, zakaj je določen znesek 70,00 EUR, saj takšen znesek nikjer ni razviden iz obrazložitve. Predstavnica predlagatelja A. A. je, ko je bila zaslišana na naroku, predlagala, da bi se od prihodkov nasprotnega udeleženca vsaj 100,00 EUR mesečno nameni za varčevanje in da se v ta namen odpre poseben račun, katerega bi upravljal skrbnik, v ostalem delu pa naj nasprotni udeleženec sam razpolaga z mesečnimi prihodki. To je vse, kar se tiče varčevanja iz sredstev nasprotnega udeleženca, vendar je tu govora o 100,00 EUR, ne o 70,00 EUR. Zakaj se je sodišče odločilo po eni strani za to, da nasprotnemu udeležencu v celoti odvzame možnost sklepanja pravnih poslov, iz obrazložitve ni razvidno. Prav tako ni razvidno zakaj je mesečni znesek namenjen varčevanju določilo na 70,00 EUR. Nejasno je tudi ali nasprotni udeleženec s preostalim prihodkom razpolaga sam (glede na omejitev sklepanja pravnih poslov). Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da predstavlja institut postavitve pod skrbništvo omejitev človekovih pravic, ki nasprotnem udeležencu omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, zato je treba pravne posle, ki jih bo lahko opravljal le preko skrbnika, čim natančneje zapisati, razloge omejitev pa tudi natančno pojasniti.

8. Opozoriti velja, da je pri nasprotnem udeležencu ugotovljena blažja motnja v duševnem razvoju, zaradi tega se pritožbenemu sodišču postavlja vprašanje ali so res potrebne vse omejitve, ki jih je določilo sodišče prve stopnje. Še zlasti, ker sodišče prve stopnje pri nasprotnem udeležencu ugotavlja, da ima težave na finančnem področju (kar izhaja tudi iz predloga za postavitev pod skrbništvo).

9. Tako je npr. neobrazložena odločitev, da skrbnik odloča glede zdravljenja in morebitne institucionalne namestitve nasprotnega udeleženca. Glede tega v obrazložitvi (razen v povzetku izvedeniškega mnenja) ni prav nobene besede. Prvi odstavek 38. člena Zakona o pacientovih pravicah3 (v nadaljevanju: ZPacP) določa, da se, kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg, ta sme opraviti le, če ga dovoli zakoniti zastopnik. Vendar gre pri tem le za privolitev v medicinski poseg. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pri nasprotnem udeležencu ugotavljalo obstoj sposobnosti privolitve v medicinski poseg. Pa tudi sicer se postavi vprašanje ali je sploh mogoče za nedoločen čas vnaprej ugotavljati obstoj sposobnosti privolitve za vse vrste medicinskih posegov. Nikakor pa navedena določba ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi namreč pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice,4 ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev, …).5

10. Postavlja se tudi vprašanje omejevanja pasivne volilne pravice nasprotnega udeleženca. Drugi odstavek 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor6 (v nadaljevanju: ZVDZ) določa, da pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni sposoben samostojno opravljati vseh pravnih poslov (10. točka obrazložitve), kar pa pomeni, da ne gre za popoln odvzem poslovne sposobnosti v smislu citirane določbe drugega odstavka 7. člena ZVDZ, kar seveda pomeni, da ni izpolnjen pogoj za omejitev volilne pravice iz navedene določbe. Ta je dopustna le v primeru popolnega odvzema poslovne sposobnosti (ob hkratni nesposobnosti razumevanja pomena, namena in učinkov volitev).

11. Ker v opisanih točkah izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ga je bilo potrebno razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP namreč glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti7,8, ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo glede dolžnosti skrbnika jasno določiti ali se omejitev sklepanja pravnih poslov nanaša na vse pravne posle nasprotnega udeleženca in to ustrezno obrazložiti. Če se ne nanaša na vse pravne posle, bo moralo tudi pojasniti glede katerih pravnih poslov je omejen, glede katerih pa ne. Jasno bo moralo odločiti ali nasprotni udeleženec razpolaga s kakšnim delom svojih prihodkov in v primeru, da se bo del njegovih prihodkov namenil varčevanju, znesek, ki bo namenjen varčevanju, ustrezno obrazložiti. Ponovno bo sodišče prve stopnje moralo presoditi tudi ali je glede na ugotovljeno blažjo stopnjo motnje v duševnem razvoju in obseg omejitve poslovne sposobnosti potrebno pri nasprotnem udeležencu, da o odločitvi glede zdravljenja in morebitne institucionalne namestitve ter da se mu omeji pasivna volilna pravica (pri čemer bo moralo upoštevati gornja opozorila, ki se tičejo varstva ustavnih pravic nasprotnega udeleženca). Odločitev o tem bo moralo sodišče prve stopnje tudi jasno obrazložiti.

1 Uradni list RS, št. 16/2019. 2 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami. 3 Uradni list RS, št. 15/2008, s spremembami. 4 Drugi odstavek 19. člena in tretji odstavek 51. člena Ustave RS. 5 Sklep II Ips 9/2013. 6 Uradni list RS, št. 44/1992, s spremembami. 7 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče tudi ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov oziroma izbrati ene od nasprotujočih si različic razlogov (prim. Aleš Galič, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Uradni list Slovenije, Ljubljana, 2017, stran 93). 8 Prim. sklep VS RS Cp 18/2019 v zvezi s sklepom VSL II Cp 1268/2018.