Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 683/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.683.2010 Civilni oddelek

krivdna odgovornost soprispevek oškodovanca nepremoženjska škoda pravična denarna odškodnina
Višje sodišče v Ljubljani
22. april 2010

Povzetek

Sodišče je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo višino denarne odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati tožniku zaradi delovne nezgode. Sodišče je potrdilo, da je tožnik sokriv za nastalo škodo, kar je vplivalo na višino odškodnine. Odmerjena odškodnina za telesne bolečine in strah je bila prilagojena, ob upoštevanju prispevka tožnika k nastali škodi. Sodišče je tudi odločilo o zamudnih obrestih, ki jih tožnik zahteva od dneva nastanka škode.
  • Odškodninska odgovornost in prispevek tožnika k nastali škodiSodba obravnava vprašanje, ali je tožnik za delovno nezgodo sokriv v višini 50% in kako to vpliva na višino odškodnine.
  • Višina denarne odškodnine za telesne in duševne bolečineSodba se ukvarja z odmero denarne odškodnine za telesne in duševne bolečine ter strah, ob upoštevanju prispevka tožnika k nastali škodi.
  • Pravična denarna odškodninaSodba analizira merila za določitev pravične denarne odškodnine v skladu z 179. členom OZ.
  • Zamudne obrestiSodba obravnava vprašanje, od kdaj so tožniku pripadajoče zakonske zamudne obresti.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pavšalna pritožba je pritožbenemu sodišču narekovala zgolj preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe. Ta zajema individualni preizkus in primerjalni preizkus prisojene denarne odškodnine po merilih pravnega standarda pravične denarne odškodnine iz 1. odstavka 179. člena OZ in ob upoštevanju dodatnega kriterija iz 2. odstavka 179. člena OZ, po katerem sodišče pri odmeri denarne odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine ter na to, da višina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom odškodnine.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi: „Tožena stranka Z. T. d.d., L., je dolžna tožeči stranki H. N., L., plačati 185,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.9.2006 ter zakonske zamudne obresti od zneska 3.755,63 EUR za čas od 12.9.2006 do 22.1.2007, v roku 15. dni.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo denarne odškodnine v višini 13.353,36 EUR.

Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da v izogib ponavljanju vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Dodaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da je tožnik za delovno nezgodo sokriv v višini 50%, saj je bil sporni zabojnik pokvarjen. Okoliščina, da bi ga tožnik lahko povlekel naprej in s tem preprečil nezgodo, pa ni razlog za določitev tako visokega prispevka k nastali škodi. Ne drži, da pri tožniku ne obstaja trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, saj je izgubil skoraj pol prsta, pri čemer je zmanjšanje življenjskih aktivnosti ugotovil tudi izvedenec medicinske stroke. Pri drugih oblikah nepremoženjske škode se sklicuje na svoje dosedanje navedbe.

Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo tožnikovemu očitku o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke, ki potrditvah tožbe, ni poskrbel za varno odlaganje odpadlih kartonov v zabojnik, ki bi moral imeti bodisi podporo za pokrov bodisi možnost dvigovanja pokrova s pomočjo nožne stopalke. Pravilno pa je ugotovilo, da nastanek škodnega dogodka (amputacija vrška tožnikovega palca) ni zgolj posledica navedene opustitve zavarovanca tožene stranke ampak, da je k nastanku škode prispeval tudi tožnik sam. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da bi tožnik ob ustrezni previdnosti lahko preprečil nastanek škode. Zabojnika ni odmaknil in naslonil njegov pokrov na steno, tako kot je to storil vsakič, ko je vanj odlagal odpadni karton, s čimer bi preprečil njegovo nenadno zaprtje, poleg tega pa je pokrov, za katerega je ob vsakodnevni uporabi vedel, da je težek, držal za krajšo stranico tik ob tečajih oziroma na mestu, ki je za podpiranje pokrova najbolj nevarno. Takšno tožnikovo neskrbno ravnanje, ki ga glede na pritožbene navedbe priznava, je nedvomno pogojevalo tožnikov polovičen prispevek k nastali škodi. V skladu z 171. členom Obligacijskega zakonika (OZ) ima zato pravico le do polovice ugotovljene škode.

Tožena stranka je priznala, da je tožniku nastala nepremoženjska škoda v denarnem ekvivalentu 1.800.000 SIT oziroma 7.511,27 EUR, in mu zaradi 50% soprispevka 22.1.2007 izplačala denarno odškodnino v višini 900.000,00 SIT oz. 3.755,63 EUR. Napačna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izplačala tožniku 1.800.000,00 SIT oziroma 7.511,27 EUR.

Tožnik s pritožbo uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v zvezi z odmero in prisojo denarne odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, z ničemer ne substancira. Takšna pavšalna pritožba je zato pritožbenemu sodišču narekovala zgolj preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe (350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ta zajema individualni preizkus in primerjalni preizkus prisojene denarne odškodnine po merilih pravnega standarda pravične denarne odškodnine iz 1. odstavka 179. člena OZ in ob upoštevanju dodatnega kriterija iz 2. odstavka 179. člena OZ, po katerem sodišče pri odmeri denarne odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine ter na to, da višina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom odškodnine. Odmera odškodnine poteka na konkretni in abstraktni ravni. Pri določitvi pravične denarne odškodnine je zato potrebno upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu (individualizacija odškodnine), vse s ciljem, da se pri oškodovancu doseže zadoščenje, ki bo bolečine omililo. Odškodnina mora biti hkrati določena v primerjavi z odškodninami za enako škodo in glede na ustrezno uvrstitev v razmerje med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje.

Prvostopenjsko sodišče je tožeči stranki za telesne bolečine odmerilo denarno odškodnino v znesku 3.000 EUR. Navedena odškodnina glede na ugotovljena dejstva v celoti ustreza pravnemu standardu „pravične denarne odškodnine“ iz omenjenega določila OZ. Ob upoštevanju 50% soprispevka tako tožniku iz tega naslova pripada denarna odškodnina v znesku 1.500 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožena stranka s plačilom 2.921,05 EUR v celoti izpolnila svojo obveznost in da tožeči stranki iz tega naslova ne dolguje ničesar več. Prvostopenjsko sodišče bi sicer moralo upoštevati, da tožena stranka tožeči za telesne bolečine ni izplačala celotne ocenjene odškodnine, ampak polovico, ki znaša 350.000 SIT oz. 1.460,52 EUR, vendar pa se navedeni zaključek, po revalorizaciji plačanega zneska 1.460,52 EUR na dan izdaje sodbe 16.11.2009, ki znaša 1.621,18 EUR, izkaže za pravilnega. Pritožbo zoper odločitev o denarni odškodnini za to obliko škode je bilo zato treba kot neutemeljeno zavrniti (353. člen ZPP).

Neutemeljena pa je tudi pritožba zoper odločitev o denarni odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti. Za to obliko škode je prvostopenjsko sodišče odmerilo denarno odškodnino v znesku 800 EUR. Ob upoštevanju 50% soprispevka tožniku tako pripada 400 EUR. Tako priznana odškodnina ustreza opaznosti poškodbe (delno spremenjena oblika konca palca) in zatrjevanemu vplivu tako spremenjene tožnikove zunanjosti na njegovo psihično počutje. Tožnik je namreč navedel le, da ga moti pri navezovanju stikov z ljudmi. Z plačilom zneska 417,29 EUR (½ od 200.000,00 SIT) je tožena stranka svojo obveznost iz tega naslova že izpolnila.

Tožnik je za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zahteval denarno odškodnino v znesku 850.000,00 SIT oziroma 3.546,98 EUR. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ta del tožnikovega tožbenega zahtevka, ker tekom postopka ni zmogel dejanskih trditev o duševnih bolečinah, ki jih pogojuje ugotovljeno zmanjšanje življenjske aktivnosti. V skladu z določilom 132. člena OZ predstavljajo škodo duševne bolečine ne pa zmanjšanje življenjske aktivnosti, ki so torej lahko le vzrok za navedeno pravno priznano škodo. Tožnik trditev o duševnih bolečinah ni zmogel niti v pritožbi. Zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkljivih tožbenih trditvah o pravnorelevantnih dejstvih, bi sicer pogojeval postopanje po določilih 108. člena ZPP, vendar pa tožnik pomanjkljivosti postopka v tej smeri v pritožbi ne uveljavlja. Izpodbijana odločitev v tem delu pa bi bila ne glede na to pravilna, saj je tožena stranka tožniku, z izplačilom zneska 800.000,00 SIT, ki revaloriziran na dan sodbe znaša 3.705,56 EUR, v celoti izpolnila svojo obveznost iz tega naslova.

Spremembo odločitve sodišča prve stopnje pa je pogojevala drugačna odmera denarne odškodnine za strah. Z izpodbijano sodbo je bila tožeči stranki za strah priznana denarna odškodnina v višini 400 EUR oziroma ob upoštevanju tožnikovega soprispevka 200 EUR. Tožena stranka je nepremoženjsko škodo iz naslova strahu ocenila na 100.000,00 SIT oziroma 417,29 EUR, in mu ob upoštevanju soprispevka izplačala 208,64 EUR. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je tožnik močno ustrašil, da mu bo pokrov kontejnerja padel (ne na glavo, ampak na prste), da gre za poškodbo palca desne roke, ki je zelo pomemben pri izvajanju funkcij desne roke, ki je potrebna ob izvajanju vsakodnevnih zasebnih in delovnih aktivnosti, ter ker je štelo za dokazano, da se je tožnik v času trajanja zdravljenja še en mesec bal za uspeh zdravljenja, saj zdravljenje ni potekalo brez zapletov (da je bil ta strah utemeljen potrjuje izvedensko mnenje), je po mnenju pritožbenega sodišča tožnik upravičen do višjega zneska odškodnine. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebno tožeči stranki za strah priznati odškodnino v višini 834,58 EUR (200.000,00 SIT) oziroma ob upoštevanju 50% soprispevka 417,29 EUR. Po revalorizaciji že plačanega zneska 208,64 EUR od plačila 22.1.2007 do izdaje prvostopenjske sodbe v višini 231,59 EUR, je tožena stranka dolžna plačati tožniku še 185,70 EUR.

Tožniku od prisojenega zneska pripadajo tudi zakonske zamudne obresti. Tožeča stranka zamudne obresti zahteva od dneva nastanka škode 29.6.2006. Takrat je uveljavljana odškodninska terjatev zapadla, tožena stranka pa je prišla v zamudo, ko je bila pozvana k plačilu odškodnine (2. odstavek 299. člena OZ). Po tožbenih trditvah tožnika je bila tožena stranka pozvana na plačilo odškodnine dne 12.9.2006. Te dejanske trditve tožena stranka ni prerekala (prim. 2. odstavek 214. člena ZPP), zato je tožnik od tega dne dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti. Za že plačani del denarne odškodnine, ki pa je bil plačan z zamudo, je tožeča stranka upravičena do zakonskih zamudnih obresti za čas od 12.9.2006 do 22.1.2007, ko je bila odškodnina v višini 900.000 SIT oz. 3.755,36 EUR plačana.

Sprememba odločitve o glavni stvari ni vplivala na stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, saj tožnikov uspeh komaj presega 1 %. Zaradi enakega uspeha (minimalnega) s pritožbo pa je dolžan svoje stroške pritožbenega postopka kriti sam (1. odstavek 154. člena v zvezi z 165. členom ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia