Jedro

Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se pred dodelitvijo stanovanja preveri, ali so poravnane vse obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja, kar je pogoj za dodelitev stanovanja. V konkretnem primeru ima tožnica neporavnane obveznosti do najemodajalca, ki jih mora poravnati, sicer bo tožnica izbrisana iz prednostne liste, pridobljeno upravičenje pa ji bo prenehalo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ tožnici kot upravičenki oddal v najem stanovanje št. 37 v izmeri 78,15 m2, ki se nahaja v 4. nadstropju stanovanjske hiše …. V drugem odstavku navedenega sklepa je določeno, da je v skladu s 3. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) upravičenka pred dodelitvijo stanovanja dolžna v roku 15 dni poravnati vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja, sicer do dodelitve stanovanja ni upravičena in se jo izbriše iz prednostne liste. Po plačilu obveznosti mora upravičenka najemodajalca v roku 15 dni od prejema sklepa obvestiti o terminu ogleda stanovanja, prevzem ključev in sklenitev najemne pogodbe pa se opravi najkasneje v roku 15 dni. Upravičenka in uporabniki, navedeni na najemni pogodbi, so dolžni v 8-dneh po sklenitvi najemne pogodbe prijaviti stalno prebivališče na upravni enoti. Upravičenka je po prejemu ključev stanovanja dolžna skleniti pogodbo o odjemu električne energije z A. d.d. in o nastali spremembi obvestiti tudi ostale dobavitelje in izvajalce. Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožnica na podlagi Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 13. 4. 2012 uvrstila na 8. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in da je imela z razpisnikom že sklenjeno najemno pogodbo za najem stanovanja kot uporabnica. Po Pravilniku se pred dodelitvijo stanovanja preveri, ali so poravnane vse obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja, kar je pogoj za dodelitev stanovanja. Tožnica ima neporavnane obveznosti do najemodajalca v skupni višini 15.886,44 EUR kar mora poravnati, sicer bo tožnica izbrisana iz prednostne liste, pridobljeno upravičenje pa ji bo prenehalo. Med postopkom dodelitve stanovanja v najem je bilo ugotovljeno, da tožnica še vedno izpolnjuje vse pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

Pritožbeni organ je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnil in jo pozval, da v roku 8-dni poravna obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja v višini 15.886,44 EUR, prevzame ključe od stanovanja in podpiše najemno pogodbo, sicer se jo bo izbrisala iz prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

Tožnica v tožbi ugovarja, da se od nje pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje zahteva plačilo neporavnanih obveznosti iz prejšnjih razmerij. V najemnih razmerjih na naslovih, ki jih navaja prvostopenjski organ, je bila udeležena kot uporabnica stanovanj, nosilec je bil njen mož B.B.. Tožena stranka od tožnice brez pravne podlage zahteva plačilo dolga iz preteklih najemnih razmerij, katerih nosilec je bil njen mož. Tožena stranka se ni opredelila do pravne podlage, po kateri zahteva, da tožnica namesto moža poplača njegove dolgove. Zahteve so nične, pa tudi sicer jih tožena stranka nenehno spreminja. Navaja odločbo z dne 14. 9. 2012, po kateri morajo biti obveznosti poplačane do dodelitve stanovanj. Kljub temu, da niso bile poplačane, je bil izdan sklep o dodelitvi stanovanja v najem in ji je bila naložena nova obveznost, da moževe dolge plača v roku 15 dni. Sklicevanje tožene stranke, da je v tem delu odločba z dne 14. 9. 2012 postala pravnomočna in dokončna, je neutemeljeno. Toženi stranki očita, da samovoljno spreminja postavljene pogoje. Tožena stranka je ponovno postavila drugačen zahtevek o poplačilu obveznosti moža tožnice, terja plačilo v roku 8 dni. Gre za spreminjanje zahtev in pogojev ter bistveno kršitev pravil postopka. Dejstvo je, da je tožnica izpolnjevala vse razpisne pogoje in se je uvrstila na prednostno listo A ter prišla na vrsto za dodelitev stanovanja. Tožena stranka ji je dodelila stanovanje, sedaj pa neupravičeno od nje zahteva vračilo obveznosti iz prejšnjih najemnih razmerij z tožničinim možem, ki je bil po pogodbi o najemu teh stanovanj dolžan plačevati najemnino. Tožnica je bila le uporabnica stanovanja. Navaja 3. člen Pravilnika. S strani tožene stranke nikoli ni bila pozvana na plačilo moževega dolga. Toženka jo v razpisnem postopku ni obravnavala v skladu s točko 2.6. dodatnih pogojev javnega razpisa. Tožnica namreč v času nastanka dolga njenega moža ni bila sposobna plačevati neprofitne najemnine. Tožnica je prišla glede na doseženo število točk na vrsto za dodelitev stanovanj. Nujno je, da se ji dodeli stanovanje in podpiše najemna pogodba ter izroči ključe stanovanja. Sklicuje se na sklep Okrožnega sodišča v Celju St 803/2010 z dne 26. 11. 2010, s katerim se je nad njenim možem v postopku osebnega stečaja pričel tudi postopek odpusta obveznosti, ki bo potekel 9. 6. 2012. Navaja, da ta dolg več ne obstoji in da tožena stranka neupravičeno zahteva nekaj, kar ji ne gre. Sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo odpravi v delu, ki se nanaša na plačilo obveznosti, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je bilo plačilo obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja, skupaj s stroški, tožnici naloženo z odločbo o uvrstitvi na prednostno listo VP00494 z dne 14. 9. 2012, zoper katero se je tožnica pritožila ter je bila izdana pritožbena odločba VP001880 z dne 29. 10. 2012. Zahtevek za plačilo obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja tožena stranka povzema iz odločb 14. 9. 2012 in 29. 10. 2012. Tožnica bi to obveznost lahko izpodbijala le s pritožbo zoper odločbo z dne 14. 9. 2012 oz. tožbo zoper pritožbeno odločbo z dne 29. 10. 2012, kar ni storila. Navaja šesto alineje 3. člena Pravilnika. Udeležencem je podaljšala rok za poravnavo obveznosti vse do izdaje sklepa o dodelitvi stanovanja. Tudi v razpisu je bilo navedeno, da se pogoj plačila obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja nanaša tudi na uporabnike stanovanja, razen če dokažejo, da v času trajanja prejšnjega razmerja niso bili zmožni plačevanja najemnine. Tožnici je bilo z odločbo o uvrstitvi na prednostno listo naloženo, da pred dodelitvijo poravna vse obveznosti. V pritožbi se ni pritožila v delu, ki jo zavezuje k plačilu, pač pa samo zoper točke in ji je bilo delno ugodeno in število točk popravljeno, o obveznosti plačila pa ni bilo odločeno, ker se tožnica ni pritožila. Tožnica je šele v pritožbi zoper sklep 23. 11. 2012 o dodelitvi stanovanja prvič navedla, da dolga iz prejšnjih najemnih razmerij ni dolžna poravnati. Tožena stranka že od objave razpisa za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem postavlja pogoj iz 3. člena Pravilnika. Ne gre za postavljanje nove zahteve, ko je tožena stranka postavila dodatni 15-dnevni in nato 8-dnevni rok za izpolnitev obveznosti. Napačna pa je trditev, da je bila tožena stranka dolžna ugotavljati tožničino nezmožnost plačevanja najemnine, saj bi to morala dokazati tožeča stranka. Sodišču predlaga, da tožbo kot prepozno zavrže, podredno pa, da tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravila in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in tožene stranke strinja in sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Uvodoma sodišče ugotavlja, da je predmet tega upravnega spora sklep o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem in ne uvrstitev tožnice na prednostno listo upravičencev po opravljenem javnem razpisu v smislu 87. člena Stanovanjskega zakona. Zato razlogi, ki jih tožnica navaja v zvezi s postopkom javnega razpisa in merili, ki so bila tam določena, ne morejo biti predmet tega spora. Iz tega razloga je v tem sporu neupoštevno tožničino sklicevanje na eventualne nepravilnosti postopka javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Tožnica zato tudi ne more v tem upravnem sporu zatrjevati okoliščin, ki bi jih morala dokazovati v postopku javnega natečaja, kot npr. da v času trajanja prejšnjega razmerja kot uporabnica ni bila zmožna plačevati najemnine. Iz upravnih spisov izhaja, da se je tožnica na podlagi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 13. 4. 2012 uvrstila na 8. mesto prednostne liste A upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem in da je skladno s 3. členom Pravilnika pred dodelitvijo stanovanja po odločbi z dne 14. 9. 2012 dolžna poravnati vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnica zoper navedeno odločbo z dne 14. 9. 2012 vložila tožbo v upravnem sporu, niti tega tožnica ne zatrjuje.

Ob takem stanju stvari tudi po mnenju sodišča tožnica ne more v postopku odločanja o dodelitvi konkretnega stanovanja, ki je posledica njenega uspeha glede razvrstitve na javnem razpisu, utemeljevati, da ni dolžna poravnati obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja, saj po povedanem to niso razlogi, ki bi jih lahko uspešno uveljavljala v tem postopku. Izpodbijana odločba o dodelitvi stanovanja je posledica oz. je izvršitev odločbe o uvrstitvi po javnem razpisu z dne 14. 9. 2012. Po presoji sodišča je izdana v skladu z navedeno odločbo o uvrstitvi, saj iz njenega izreka, ki je pravnomočen, nedvomno izhaja, da je tožnica dolžna v skladu s 3. členom Pravilnika pred dodelitvijo stanovanja poravnati vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega stanovanja, tako kot pravilno navajata oba organa. V obravnavanem primeru po presoji sodišča zato ne gre za novo naložitev obveznosti, niti za naložitev obveznosti v nasprotju z odločbo o uvrstitvi na prednostno listo z dne 14. 9. 2012, kot želi prikazati tožnica, zato sodišče njene ugovore kot neutemeljene zavrača. Ob takem stanju stvari so tudi irelevantni v tem postopku tožničini ugovori glede odpusta obveznosti oz. postopka osebnega stečaja, ki se vodi zoper tožničinega moža pri Okrožnem sodišču v Celju.

Po povedanem bi tožnica razloge, da v času trajanja prejšnjega najemnega razmerja ni bila zmožna plačevati najemnine, morala uveljavljati v postopku javnega razpisa. S temi razlogi tožnica pa ne more uspeti v obravnavanem upravnem sporu, v katerem se preizkuša zakonitost odločitve o dodelitvi stanovanja tožnici, potem, ko je tožnica že bila uvrščena na prednostno listo po javnem razpisu in predstavlja izpodbijana odločitev zgolj izvršitev pravnomočne odločitve z dne 14. 9. 2012, po kateri je bila uvrščena na prednostno listo in ji je bilo naloženo, da mora poravnati obveznosti v skladu s 3. členom Pravilnika.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.