Jedro

Pogodbene stranke so se dogovorile za drugačen način prenehanja obveznosti plačila denarnega zneska po poti sklenitve prodajne pogodbe in medsebojnega pobota vzajemnih denarnih terjatev. Zato ne prihaja v poštev drugi odstavek 410. člena ZOR.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama nosi stroške revizijskega postopka.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo 67.947,71 EUR (16.282.991,22 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2001 dalje do plačila za opravljena rušitvena dela. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je »dogovor o medsebojni kompenzaciji« prenehal veljati, zaradi česar tožeča stranka upravičeno uveljavlja plačilo svoje denarne terjatve.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke v delu, v katerem je izpodbijala obveznost plačila glavnice. Tako je odločilo, ker je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje o prenehanju »dogovora o plačilu v obliki kompenzacije«. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo še na 137. in 410. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Sodbo sodišča prve stopnje je s sklepom razveljavilo v delu, v katerem je bilo odločeno o zakonskih zamudnih obrestih.

3. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 45/2008; ZZP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

5. V skladu z določbama prvega in četrtega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura se z dnem uvedbe eura kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji (1. 1. 2007) tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih glasijo na euro, revizijsko sodišče pa je po uradni dolžnosti vse tolarske zneske v sodbah preračunalo v eure, upoštevaje pri tem uradni tečaj zamenjave.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Res je tožena stranka že v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine opozarjala na dejstvo, da je znesek 166.017,04 EUR (40.000.000,00 SIT) vsota terjatev I. Ž. s.p. in I. s.p. (del tega zneska - 67.947,71 EUR, prej 16.282.991,22 SIT - je predmet obravnavanega gospodarskega spora). Drži tudi, da je že v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine navajala, da je ta znesek (166.017,04 EUR; 40.000.000,00 SIT) enak znesku dogovorjene kupnine za parcelo številka ... k. o. ...., in da bi tožena stranka morala »plačati« obveznost iz naslova opravljenih rušitvenih del s tem zemljiščem. Vendar ta dejstva ne utemeljujejo nujnega sosporništva. V obravnavanem gospodarskem sporu namreč ni predmet spora morebitno preoblikovanje pogodbe št. ..., katere sestavni del je bil dogovor o drugačnem načinu prenehanja dela denarne terjatve iz naslova opravljenih rušitvenih del, z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Vprašanje obstoja tega dogovora (brez katerega je možnost pobota med denarnima terjatvama iz naslova opravljenih rušitvenih del in kupnine za parcelo številka ... k. o. ... izključena), je (le) predhodno vprašanje v razmerju do odločbe o obveznosti izpolnitve deljive denarne obveznosti tožene stranke. Očitana postopkovna pomanjkljivost tako ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Uveljavljena kršitev 337. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP) in s tem revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP tako nista podana.

8. Z revizijsko trditvijo, da je bila vtoževana terjatev v postopku prisilne izterjatve dolga pokojnega I. Ž. s.p. zarubljena, vlagateljica revizije izpodbija dejanski ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje, da je bil postopek prisilne izterjatve dolga pokojnega I. Ž. s.p. z rubežem sporne terjatve ustavljen, in da so bila razveljavljena vsa opravljena dejanja v tem postopku. Ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP), revizijsko sodišče ne odgovarja na to revizijsko trditev.

9. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da se je pravni prednik tožeče stranke (skupaj z I. ml. s.p.) v pogodbi št. 332-3125/00-02 s toženo stranko med drugim dogovoril, (1) da slednja znesek 166.017,04 EUR (40.000.000,00 SIT) za opravljena rušitvena dela (2) »plača v obliki kompenzacije po kupoprodajni pogodbi za parcelo številka ... k. o. ...« Revizijsko sodišče zato sprejema stališči sodišča prve stopnje, ( i

) da gre v tem delu za dogovor o (drugačnem) načinu prenehanja denarne terjatve iz naslova opravljenih rušitvenih del, ( ii

) ki ga je treba (prav zato) obravnavati ločeno od dogovora o opravi rušitvenih del in plačilu za to storitev. Dogovor o drugačnem prenehanju denarne terjatve tožeče stranke iz naslova opravljenih rušitvenih del nadgrajuje dogovor o rušitvenih delih. Sicer se pogodbene stranke ne bi dogovorile o znesku, ki ga mora plačati tožena stranka za opravljena dela pravnemu predniku tožeče stranke in I. ml. s.p., ter hkrati o drugačnem načinu prenehanja te njene obveznosti (s pobotom s kupnino za parcelo številka ... k. o. ...). Ker je bil po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje razdrt

dogovor o drugačnem načinu prenehanja terjatve tožeče stranke iz naslova opravljenih rušitvenih del po pozivu tožeče stranke k izpolnitvi dne 22. 1. 2003 (prim. tretji odstavek 126. člena ZOR), tožena stranka s tem dogovorom ne more (več) uspešno utemeljiti obrambe proti obveznosti plačila zneska, dogovorjenega kot plačilo za opravljena rušitvena dela (prvi odstavek 307. člena ZOR).

10. Iz doslej razloženega je razvidno, da revizijsko sodišče obveznosti tožene stranke iz tistega dela pogodbe št. ..., ki sta ga pravdni stranki poimenovali prodajna pogodba (tretja alineja 2. točke 8. člena pogodbe št. ...), ni razumelo kot edine obveznosti tožene stranke. Zato ni pravilno niti stališče, da je prepuščeno izbiri tožene stranke, ali se bo te (edine) obveznosti razbremenila s plačilom zneska, dogovorjenega za opravljena rušitvena dela. Za takšno razumevanje pomena obveznosti tožene stranke v besedilu pogodbe št. ... ni nobene opore. Pogodbene stranke so se dogovorile za drugačen način prenehanja obveznosti plačila denarnega zneska (prim. 9. točko te obrazložitve) po poti sklenitve prodajne pogodbe in medsebojnega pobota vzajemnih denarnih terjatev. Zato ne prihaja v poštev drugi odstavek 410. člena ZOR.

11. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da ni podan nobeden od revizijskih razlogov. Zato je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.