Jedro

Poslovodja je organ družbe, njen zakoniti zastopnik, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Poslovodja kot fizična oseba zato ni v nobeni zavezi nasproti družbi oziroma njenim družbenikom, ampak je v zavezi do slednjih le kot organ družbe. Iz tega razloga poslovodja nima položaja udeleženca v sodnem postopku, na podlagi katerega sodišče izda odločbo o pravici družbenika do vpogleda v knjige in spise družbe.

Izrek

Pritožba družbe O. d.o.o. se zavrne, pritožbi Z.V. pa se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Nasprotni udeleženec, družba O. d.o.o. je dolžna nemudoma dopustiti predlagatelju oz. njegovim, s pooblastilom izkazanim pooblaščencem, svetovalcem in revizorjem, vpogled v vso poslovno, finančno računovodsko dokumentacijo, zlasti pa v poslovne knjige in letna poročila družbe O. d.o.o. Nasprotni udeleženec, družba O. d.o.o., je dolžna predlagatelju v 15 dneh povrniti 6.700,00 SIT stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.2.2002 dalje do plačila".

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu družbi O. d.o.o. in njenemu direktorju Z.V. naložilo, da morata nemudoma dopustiti predlagatelju oz. njegovim, s pooblastilom izkazanim pooblaščencem, svetovalcem in revizorjem, vpogled v vso poslovno, finančno računovodsko dokumentacijo, zlasti v poslovne knjige in letna poročila družbe O. d.o.o. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora predlagatelju v 15 dneh povrniti 6.700,00 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.2.2002 dalje do plačila.

Proti navedenemu sklepu sta nasprotna udeleženca, družba O. d.o.o. in Z.V. vložila pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala njegovo razveljavitev.

V pritožbi opozarjata, da je nasprotni udeleženec Z.V. vložil odgovor isti dan, ko je prejel sodni poziv za odgovor na predlog. Sodišče je tudi prekršilo določilo 4. čl. ZNP in nasprotnima udeležencema v nepravdnem postopku ni dalo možnosti, da se izjavita o navedbah predlagatelja. Sodišče si je vzelo diskrecijsko pravico, da vroči predlog predlagatelja preko faksa in mu dalo le 1 dan roka za odgovor, pri čemer se ni prepričalo, ali je vsak izmed nasprotnih udeležencev prejel poziv. Za 1 dan pa tudi ni mogoče šteti dneva, ko nasprotni udeleženec ne dela, torej bi mu moralo dovoliti, da odgovori tudi prvi delovni dan po dnevu, to je v ponedeljek, 18.2.2002. Nasprotnega udeleženca zastopa direktor Z.V., ki je dne 18.2.2002 prejel po telefaksu poslan poziv, da naj se izjasni v roku enega dneva o predlogu predlagatelja, ker ga do tedaj sploh ni bilo na delo in se je nahajal v tujini. Direktor Z.V. je odgovor na predlog posredoval isti dan preko vložišča sodišča, to je v ponedeljek, 18.2.2002. Pritožba Z.V. je utemeljena, pritožba družbe O. d.o.o. pa ni utemeljena.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v 1. odst. 446. čl. določa, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma informirati o zadevah družbe in mu dovoliti vpogled v knjige in spise, pri čemer sme zavrniti zahtevo po informaciji ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. V 447. čl. ZGD je predvideno, da sme družbenik, ki mu ni bila dana informacija ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali mu je poslovodja zavrnil zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom predhodnega člena, zahtevati od sodišča, da s sodno odločbo dovoli posredovanje informacije oziroma vpogled. Gramatikalna razlaga navedenih zakonskih določil bi res lahko napeljala na zaključek, da je udeleženec v sodnem postopku, na podlagi katerega izda sodišče odločbo o pravici do vpogleda, poleg družbe, tudi njen poslovodja. Vendar pa iz preostalih določb ZGD in iz namena ureditve v prej omenjenih zakonskih členih, ni videti, da bi temu bilo tako; iz 449. čl. ZGD izhaja, da je poslovodja organ družbe, njen zakoniti zastopnik, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. To pomeni, da poslovodja kot fizična oseba ni v nobeni zavezi nasproti družbi oz. družbenikom, ampak je v zavezi do navedenih le kot organ družbe.

Glede na takšno stališče pritožbeno sodišče meni, da poslovodja nima položaja udeleženca v postopku, kakršen je obravnavani, zato je njegovi pritožbi ob uradnem preizkusu pritožbenih razlogov zaradi napačne uporabe materialnega prava ugodilo in predlog, nanašajoč se na aktualnega poslovodjo, Z.V., zavrnilo kot neutemeljenega. Vendar pa, kljub temu, da v zadevi, kakršna je obravnavana, aktualni poslovodja nima statusa udeleženca, je ne glede na to dolžan izpolniti obveznost družbe, naloženo z izpodbijanim sklepom, in to kot njen organ in je za to tudi odgovoren. Vsaka drugačna interpretacija prej omenjenih zakonskih določil, ki bi aktualnemu poslovodji v družbi priznavala status udeleženca, bi lahko v praksi pripeljala do praktično nerešljivih situacij (npr.: kdo bi bil dolžan ravnati po odločbi sodišča, če bi aktualnemu poslovodji prenehala ta funkcija in bi nastopil funkcijo nov poslovodja; na kateri naslov bi bilo potrebno poslovodji vročati predlog v izjavo - ali na naslov njegovega prebivališča ali na sedež družbe).

Kar se tiče preostalih pritožbenih trditev nasprotnega udeleženca, družbe O. d.o.o., pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni utemeljena trditev, češ da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določilo 4. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ker da mu ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah predlagatelja; iz predmetnega spisa je namreč razvidno, da je sodišče nasprotnega udeleženca pozvalo, naj v roku enega dneva odgovori na predlog. Poziv družbi je datiran s 15.2.2002 in je istega dne bil poslan po telefaksu, družba pa ni odgovorila v dodeljenem roku. Pri odločitvi sodišča, da se predlagatelju vroči predlog s pozivom za odgovor preko telefaksa in se mu dodeli (le) en dan za odgovor, ne gre za to, da bi si sodišče vzelo diskrecijsko pravico, kot to naziva pritožba, saj kar se tiče dolžine rokov, so v ZGD za tovrstne postopke določeni zelo kratki roki, tako: po 49. c čl. je rok 5 dni za odločitev o predlogu, rok 3 dni pa za pritožbo zoper takšno odločitev; poziv sodišča z določitvijo enodnevnega roka je zato povsem v skladu s siceršnjo dolžino v ZGD navedenih rokov.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. in 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sklenilo, kot je to razvidno iz izreka.