Jedro

Sklep Vlade Republike Slovenije, na podlagi katerega je predlagan predmetni vpis, ni odločba iz 42.čl. SPZ. Gre za sklep, s katerim je Vlada pooblastila ministra za gospodarstvo, da podpiše zemljiškoknjižno dovolilo za vpis nepremičnin na predlagatelja in ne drži, da je prvostopenjsko sodišče to listino napačno interpretiralo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 24.8.2007, s katerim je ta zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah s parcelno št. 107, 1594/1, obe vl.št. 1192 k.o. K. in parc.št. 1593, vl.št. 935 k.o. K. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, po pooblaščencu. Trdi, da je predlagal vknjižbo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 19.4.2007 in zemljiškoknjižnega dovolila z dne 12.6.2007. Sodišče napačno ugotavlja, da v predloženih listinah ni podlage za vknjižbo lastninske pravice, napačno ugotavlja, da sklep Vlade z dne 19.4.2007 predstavlja zgolj pooblastilo Vlade konkretnemu ministru, da podpiše zemljiškoknjižno dovolilo, kar po vsebini ne predstavlja zavezovalnega pravnega posla iz katerega bi izhajala zaveza Republike Slovenije prenesti lastninsko pravico na predlagatelja, kar zahteva 1.odst. 36.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), česar sodišče ne obrazlaga. Že uporaba 36.čl. ZZK je po mnenju pritožbe napačna. V tem primeru ne gre za pravni posel, ampak za odločbo upravnega organa, ki temelji na zakonu in takšna odločba predstavlja pridobitni način lastninske pravice kot to določa 42.čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče ni pristojno, da odloča o pravni podlagi upravnega akta, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 3.tč. 1.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 18.čl. ZPP, pri čemer pa sodišče tudi napačno interpretira besedilo sklepa Vlade, da gre zgolj za pooblastilo. Očitno gre za odločitev Vlade, da se lastninska pravica na nepremičnini prenese na zavod. Vladna procedura in formulacija sklepa je bila v tem primeru takšna, kot je v vseh drugih tovrstnih primerih. Vlada namreč v takšnih primerih sprejme sklep, pooblastilu ministru in zemljiškoknjižno dovolilo pa pomeni izvršitev tega sklepa. Samo primeroma pa predlagatelj pritožbi prilaga zemljiškoknjižni sklep s prilogami – sklepi Vlade v identični zadevi Dn.št. 1 za največje naftno skladišče v državi, kjer sodišče ni imelo pomislekov v obliko in vsebino sklepa Vlade in tega novo sprejeti ZZK ne spreminja. Nedvomno gre za upravni akt o prenosu lastninske pravice, saj je v izreku sklepa izrecno navedeno za katere nepremičnine gre in na koga naj se lastninska pravica prenese. Sklep je bil sprejet na podlagi pooblastil, ki jih ima Vlada pri izvrševanju Zakona o blagovnih rezervah. Sodišče bi moralo uporabiti 29.čl. ZZK, ki v 1.odst. določa, da o dovolitvi vknjižbe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. SPZ v 42.členu izrecno določa, da se lastninska pravica pridobi tudi z odločbo upravnega organa. Takšno odločbo nedvoumno predstavlja sklep Vlade, v katerem je izrecno navedeno, da je bil izdan na podlagi 7.čl. Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki Vlado pooblašča, da upravlja z nepremičninami in z drugim premoženjem Republike Slovenije, po vsebini pa sklep Vlade tudi izpolnjuje pogoje iz 31.čl. ZZK. Sodišče je tudi spregledalo 8.tč. 1.odst. 40.čl. ZZK, ki določa, da je podlaga za vknjižbo tudi odločba državnega organa. Pri tem sodišče ni obrazložilo, zakaj sklep v svoji vsebini ni primeren za prenos lastninske pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj je predlagal vknjižbo lastninske pravice na podlagi naslednjih listin: sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 19.4.2007 (priloga A/1), zemljiškoknjižnega dovolila z dne 12.6.2007 (priloga A/2) ter izpiska iz sodnega registra (priloga A/3). Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlagani vpis, ker je ocenilo, da predložene listine ne ustrezajo pogojem, ki jih zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis. Te presoje, ki je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna, pritožba ni izpodbila. Ta vztraja pri trditvi, da v konkretnem primeru predstavlja podlago za vknjižbo zgoraj citirani sklep Vlade Republike Slovenije, češ da gre za listino iz 8.tč. 1.odst. 40.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), s čimer pa se tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Sklep Vlade Republike Slovenije, na podlagi katere je predlagan predmetni vpis, ni odločba iz 42.čl. SPZ, kot zmotno trdi pritožba. Gre za sklep, s katerim je Vlada pooblastila ministra za gospodarstvo, da podpiše zemljiškoknjižno dovolilo za vpis nepremičnin (pri katerih je predlagan vpis) na predlagatelja in ne drži, da je prvostopenjsko sodišče to listino napačno interpretiralo. Lastnost listine, ki je podlaga za vknjižbo po 8.tč. 1.odst. 10. čl. ZZK-1 imajo le tiste upravne odločbe, s katerimi pristojni upravni organi odločajo o pridobitvi lastninske pravice, če jim takšno pooblastilo daje zakon in če zakon določa postopek za izdajo take odločbe. Predmetni sklep Vlade teh lastnosti nima. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbe 2.tč. 1.odst. 148.čl., 29. in 31.čl. ZZK-1, sklep pa ima tudi jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih. V pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka in kršitve materialnega prava, zato niso podane. Pritožba se neuspešno sklicuje tudi na priloženi zemljiškoknjižni sklep Okrajnega sodišča v Kočevju, na katerega pritožbeno sodišče ni vezano.

Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi kakšnih uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, jo je zavrnilo, potrdilo pobijani sklep in hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).