Jedro

Če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje z vpogledom v dnevnik odvetniške pisarne v vložišču sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodiče prve stopnje pritožbo tožeče stranke zoper sodbo z dne 15.12.1998 kot prepozno zavrglo. Tožeča stranka se zoper tako odločitev pritožuje iz razloga kršitev določb Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da se sklep razveljavi ter dopusti postopanje s pritožbo zoper sodbo. Opozarja, da je iz sklepa z dne 8.3.1999 o popravi sodbe razvidno, da je bila pooblaščenki sodba vročena z napačno opravilno številko. Dejansko ji je bila vročena 1.2.1999, kar pa je razvidno zgolj iz pripisa pooblaščenke na lastnem izvodu sodbe, ki ga v fotokopiji prilaga. Sodišče datuma vročitve sodbe ni moglo preveriti, ker je bila vročilnica označna z napačno opravilno številko, pravdne stranke pa v njej niso navedene. Osebna vročitev, kakršno za sodbo zahteva ZPP, se opravi s predložitvijo vročilnice s podpisom prejemnika na njej. Ta je po podatkih v spisu izgubljena, zgolj z vpogledom v dnevnik odvetniške pisarne zato sodišče ne more preverjati datuma vročitve pisanja, ki je bilo celo opravljeno z napačno število, Stanje v zvezku je lahko le v pomoč glede same oddaje pošilje, ne more pa nadomestiti zahteve po osebni vročitvi iz 142. člena ZPP. Pritožba ni utemeljena. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) iz leta 1977, ki ga je v tej zadevi še treba uporabiti (1. odst. 498. člena ZPP/99), v 7. odstavku 149. člena določa, da se v primeru, če se vročilnica izgubi, vročitev lahko dokazuje tudi drugače. Prav to drugačno dokazovanje vročitve sodbe tožeči stranki oz. njeni pooblaščenki je prvo sodišče izvedlo, in to po presoji pritožbenega sodišča na povsem ustrezen način, to je z vpogledom pooblaščenkine knjige - dnevnika v vložišču. Stališče pritožbe, da ta knjiga odvetniške pisarne lahko le pomaga sodišču pri ugotavljanju, da je bila sodna pošiljka oddana, ni sprejemljivo, saj je ob znanem načinu zadevnega poslovanja v vložišču jasno, da tako evidentirana oddaja pomeni istočasen prevzem pošiljke. Glede na ugotovljene podatke (list. št. 38 s prilogo) tako ni dvoma, da je bila sodba z dne 15.12.1998 v obravnavani zadevi, čeprav z delno napačno oznako (IV P namesto VI P), vendar s pravilno številko 763/97, pooblaščenki tožeče stranke vročena 28.12.1998. Zoper sodbo s tako oznako, torej IV P 763/97 z navedbo pravih strank in predmeta je pritožba dne 5.2.1999 tudi vložena. Zaznamek "1.2." na pritožbi priloženem izvodu sodbe ob opisanih dejstvih ne dokazuje ničesar odločilnega. Pritožbeni rok 15 dni se je tako ob izkazani vročitvi sodbe 28.12.1998 iztekel 12.1.1999, dne 5.2.1999 vložena pritožba pa je prepozna. Izpodbijana odločitev o njenem zavrženju je torej glede na določilo 1. odst. 358. člena ZPP/77 pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče prvostopenjski sklep potrdilo (čl. 380, tč. 2 ZPP).