Jedro

Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za odpust obveznosti z dne 8. 3. 2021 in postopek odpusta obveznosti ustavilo.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Navaja, da ugotovitve v sklepu sicer držijo, vendar pa predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa, saj je imela v času od meseca maja 2021 do novembra 2021 osebne težave. Navaja, da bo nadalje odgovorno izpolnjevala svoje obveznosti.

3. O pritožbi stečajne dolžnice se je izjavila upraviteljica. Vztraja pri navedbah, ki jih je podala v ugovoru zoper odpust obveznosti z dne 30. 9. 2021. Stečajna dolžnica sicer navaja, da se je v obdobju od maja 2021 do novembra 2021 soočala z osebnimi težavami, ki pa jih ne pojasni podrobneje in zanje ne predloži nobenih dokazov. Stečajna dolžnica z upraviteljico niti po vložitvi ugovora zoper odpust obveznosti ni stopila v stik, zato upraviteljica ni seznanjena, s kakšnimi osebnimi težavami naj bi se dolžnica soočala. Ker v ravnanju dolžnice v tem času ni bilo zaznati nikakršnih sprememb ali teženj po izpolnitvi obveznosti, upraviteljica meni, da se dolžnica na pozive niti v prihodnje ne bo odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila stečajna dolžnica ob začetku postopka osebnega stečaja zaposlena za krajši delovni čas (25 ur tedensko), zato je bila dolžna tekom stečajnega postopka iskati zaposlitev ali delo za polni delovni čas oziroma dodatno zaposlitev za krajši delovni čas, tako da bi skupaj dosegla polni delovni čas. O iskanju zaposlitve je bila nadalje dolžna mesečno poročati stečajni upraviteljici. Ker je bila dolžnica zaposlena v Republiki Avstriji, je bila tudi dolžna stečajni upraviteljici pošiljati plačilne liste ter bančne izpiske iz njenih transakcijskih računov v Avstriji, saj je upraviteljica samo tako lahko vršila nadzor nad pravilnostjo izvrševanja sklepov o izterjavi stalnih prejemkov ter zasegu denarnega dobroimetja. Stečajna dolžnica po mesecu maju 2021 stečajni upraviteljici ni več poročala o iskanju zaposlitve, prav tako ji ni pošiljala plačilnih list in bančnih izpiskov iz transakcijskih računov. V stečajno maso tudi ni vplačala zneskov, kot ji je bilo naloženo za meseca april in maj 2021. S stečajno upraviteljico, kljub njenim pozivom, po 5. juliju 2021 niti ni več komunicirala. Zaradi vsega navedenega je sodišče prve stopnje sklenilo, da je stečajna dolžnica kršila svojo obveznost iz prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP ter prvega odstavka 383b. člena ZFPPIPP. Zaradi navedenega je predlog za odpust obveznosti zavrnilo in postopek odpusta obveznosti ustavilo (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

6. Pri institutu odpusta obveznosti ne gre za pravico, temveč za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi. Stečajni dolžnik lahko zato doseže odpust obveznosti zgolj pod pogojem, da v stečajnem postopku ravna vestno in pošteno ter izpolnjuje svoje obveznosti, ki mu jih zakon nalaga tekom preizkusnega obdobja (primerjaj prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Pri institutu odpusta obveznosti je namreč treba upoštevati, da posledice odpusta obveznosti nastopijo tudi v sferi upnikov, ki izgubijo pravico sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje. Gre torej za izjemni pravni položaj, ki pomeni odstop od temeljnega načela obligacijskega prava, da je obveznosti treba izpolniti. Zaradi navedenega je bistvo instituta odpusta obveznosti iskanje pravičnega ravnovesja med pravicami upnikov prezadolženega dolžnika, katerih uveljavitev je ogrožena zaradi dolžnikovega slabega premoženjskega položaja na eni strani in težo tega položaja za dolžnika na način upoštevanja vrednostne ocene njegovih ravnanj na drugi strani.1 Do pravne dobrote odpusta obveznosti je tako lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.

7. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba dolžnice ni utemeljena. Stečajna dolžnica v pritožbi priznava, da ni izpolnjevala svojih obveznosti tekom postopka odpusta obveznosti, hkrati pa navaja, da naj bi imela v času od meseca maja 2021 do novembra 2021 osebne težave. Stečajna dolžnica niti ne pojasni, za kakšne težave naj bi šlo, za svojo trditev pa tudi ne predloži nobenih dokazov. Tako je treba skleniti, da stečajna dolžnica upravičenih razlogov ni navedla, zato tudi njeni pritožbi ni mogoče ugoditi.

8. Pritožbeni razlog torej ni utemeljen, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Tako odločba Ustavnega sodišča RS Up 676/15.