Jedro

Tudi v stečajnem postopku, ki je po svoji naravi generalna izvršba, je mogoče vsak tak način prodaje, kot je mogoč v izvršilnem postopku. Ker se v izvršilnem postopku kupec nepremičnine in zastavni upnik lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, s tem da kupec prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu pripadalo v stečajnem postopku, lahko tak način prodaje dovoli tudi stečajni senat, pod pogojem, da se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (primerjaj z določilom 4. odstavka 146. člena ZPPSL, ki se nanaša na prodajo dolžnika).

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba zoper sklep in popravni sklep se zavrne in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

Stečajni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom St 211/2002-191 z dne 9.10.2003 dovolil prodajo dela podjetja stečajnega dolžnika in sicer dela projekta X, ki obsega A: nezazidana stavbna zemljišča, B: nedokončana in neprodana stanovanja in C: nedokončana stanovanja z vsemi pravicami in obveznostmi iz sklenjenih pogodb s kupci (s specifikacijo v nadaljevanju izreka sklepa), za ceno 507.566,00 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila, ki jo je potrebno plačati do 15.10.2003 na račun stečajnega dolžnika, z neposredno pogodbo kupcu Y d.d., Ljubljana in pod prodajnimi pogoji, navedenimi v osnutku pogodbe, ki je sestavni del sklepa. S popravnim sklepom z dne 13.10.2003 je stečajni senat popravil specifikacijo v točkah A, B in C izreka ter prodajne pogoje iz osnutka pogodbe, ki je bila sestavni del sklepa z dne 9.10.2003, nadomestil s prodajnimi pogoji iz usklajenega teksta pogodbe, ki je postala sestavni del popravnega sklepa. Glede na oba sklepa so v izreku specificirane parcele, vpisane v vložni št.784 k.o. M... in sicer pod: A: - 303/20, 304/22, 304/23, 304/24, 304/11, 304/25, 303/21, 303/22, 303/23, 304/6, 304/16, 304/21, 308/33 B: - del parcele 308/27, stanovanje št.49/2 in 49/3 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem - del parcele št. 308/27, ki v naravi predstavlja stanovanji št. 49/2 in št. 49/3 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem - parc. št. 308/1, stanovanje št. 30 - parc. št. 304/13, stanovanje št. 68 - 303/19 - stanovanji 75/1 in 75/4, - 303/17 - stanovanja 79/1, 79/2, 79/3, 79/4 in 79/5, - 303/16 - stanovanja 83/1, 83/3, in 83/4 C: 308/16 - stanovanje 26, 308/31 - stanovanja 41/1, 41/2, 41/3, 303/7 - stanovanja 42/1, 42/2, 42/3, in 42/4, 303/6 - stanovanja 44/1, 44/2, 44/3, 308/29 - stanovanja 45/1, 45/2, in 45/3, 303/5 - stanovanja 46/1, in 46/2, 308/28 - stanovanja 47/1, 47/2, in 47/3, 303/4 - stanovanja 48/1, 48/2, 48/3, in 48/4, 308/27 - stanovanje 49/1, 303/3 - stanovanja 50/1, 50/2, 308/26 - stanovanja 51/1, 51/3, in 51/4, 303/15 - stanovanje 78. Zoper sklep o prodaji in popravni sklep so v uvodu navedeni upniki dne 17.10.2003 vložili pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da prodaje dela podjetja stečajnega dolžnika ne dovoli; podrejeno pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožniki menijo, da rok za pritožbo zoper sklep St 211/2002-191 z dne 9.10.2003 sploh še ni začel teči, ker naj bi bil dne 9.10.2003 nabit na sodno desko le sklep, ne pa tudi njegova priloga, to je osnutek prodajne pogodbe. Po oceni pritožbenega sodišča trditev pritožnikov ni relevantna glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 13.10.2003 prodajne pogoje iz osnutka pogodbe nadomestilo s pogoji iz usklajenega teksta pogodbe, za tega pa pritožniki ne zatrjujejo, da ni bil nabit z izpodbijanima sklepoma na sodno desko. Pritožbo pa so pritožniki vložili pravočasno zoper oba sklepa in je zato pritožbeno sodišče presojalo prodajne pogoje, kot so določeni v usklajenem tekstu priložene pogodbe. Ni pa mogoče slediti mnenju pritožnikov, da rok za pritožbo zoper sklep z dne 9.10.2003 še ni začel teči. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stečajni senat na predlog stečajne upraviteljice in na podlagi mnenja začasnega upniškega odbora (ki je bil v enaki sestavi nato tudi izvoljen na prvem naroku za preizkus terjatev), sprejelo sklep o dovolitvi prodaje dela podjetja, v katerem so med drugim zajete tudi nekatere nepremičnine, ki so po stanju iz zemljiške knjige (List C3 pri vl. št 784 k.o. M...) obremenjene s hipoteko Ž banke d.d. Ljubljana. Po pogodbi o prodaji dela projekta X, v kateri je pogodbena stranka tudi Ž banka d.d., se obveznost hipotekarnega dolžnika (stečajnega dolžnika) do hipotekarnega upnika, prenese na kupca. Stečajna upraviteljica pa se po plačilu kupnine zaveže izročiti kupcu nepremičnine, skupaj z vpisano hipoteko Ž banke d.d. Pritožniki zmotno menijo, da bo v konkretnem primeru prišlo do posledic, ki so določene v ZPPSL pri prodaji nepremičnine (prvi odstavek 155. člena ZPPSL). Te posledice so izključene s pogodbenim določilom, da se v delu podjetja prodajajo in da bodo kupcu izročene nepremičnine, obremenjene s hipoteko Ž banke d.d., kar izhaja iz priloženega usklajenega teksta pogodbe (točka 9. in 10/II). Med stečajnim postopkom se smejo sklepati tiste nove pogodbe, se katerimi se unovči dolžnikovo premoženje (134. člen ZPPSL), kakršna je tudi k sklepu priložena pogodba. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi v stečajnem postopku, ki je po svoji naravi generalna izvršba, mogoč vsak tak način prodaje, kot je mogoč v izvršilnem postopku. Ker se v izvršilnem postopku kupec nepremičnine in zastavni upnik lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, s tem da kupec prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku (drugi odstavek 173. člena ZIZ), tak način prodaje lahko dovoli tudi stečajni senat v stečajnem postopku, pod pogojem, da se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (primerjaj z določilom 4. odstavka 146. člena ZPPSL, ki se nanaša na prodajo dolžnika). Zato pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje z odobritvijo pogojev iz pogodbe in s sklicevanjem na ugodnejše pogoje za poplačilo upnikov, ni kršilo materialnega prava. Ni pa tudi prizadelo pravic, ki jih zatrjujejo na prodanih nepremičninah pritožniki, saj bodo lahko svojo zatrjevano pravico do ločenega poplačila še vedno uveljavljali iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine, kar bo predmet odločitve o glavni delitvi stečajne mase. Ker pa je bila terjatev in ločitvena pravica pritožnikov prerekana, je stvar nadaljnega postopka, da se terjatev in ločitvena pravica ugotovita.

Pritožniki po oceni pritožbenega sodišča zmotno menijo, da bi sodišče prve stopnje moralo glede na vsebino vpisa Dn št. 10455/2002 pri vložni št. 784 k.o. M..., obravnavati pritožnike kot ločitvene upnike. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo da pritožniki s sklicevanjem na vpis plombe v zemljiško knjigo, kar je po svoji vsebini vpis DN št. 10455/2002, niso dokazali pridobitve zastavne pravice niti poplačilne pravice na spornih nepremičninah. Vpisana plomba, na kateri pritožniki gradijo svojo pravico do ločenega poplačila in ki izhaja tudi iz informatizirane baze podatkov zemljiške knjige, je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo (134. člen Zakona o zemljiški knjigi - Ur. list RS 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi (prvi in drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. list RS 75/2002, v nadaljevanju ZIZ-A). Ali bo vpis zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino tudi vpisan, pa je odvisno od tega, ali so izpolnjeni pogoji za vpis v zemljiško knjigo, glede na pravne posledice začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Te pogoje pa natančno določa ZZK-1, ki je v 247. členu razveljavil določilo tretjega odstavka 111. člena ZPPSL. Če se bo v nadaljnjem postopku izkazalo, da so tudi pritožniki ločitveni upniki in da imajo pravico do poplačila svoje terjatve iz sredstev kupnine za prodane nepremičnine, jim unovčitev premoženja na način kot ga je dovolilo sodišče prve stopnje, ne bo v škodo. Kot že rečeno bo moralo sodišče prve stopnje, če bo ugotovljena ločitvena pravica pritožnikov, to ustrezno upoštevati ob glavni delitvi. Zato vprašanje ali so pritožniki ločitveni upniki ali ne, ni tisto odločilno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na pravilnost izpodbijane prodaje. Zato so tudi pritožbene trditve v tej smeri nerelevantne.

Drugih relevantnih trditev, s katerimi bi pritožniki nasprotovali primernosti cene, ocenjeni višini dolga, ki bi upniku Ž banki d.d. pripadel v stečajnem postopku in ki ga je prevzel kupec nepremičnin, načinu prodaje z neposredno pogodbo znanemu kupcu in roku plačila kupnine, pritožniki niso podali, zato sodišče teh dejstev ni preizkušalo v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

V okviru pritožbenih razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni nepravilno uporabilo materialnega prava, niti ni kršilo določb stečajnega postopka. Pri tem pritožbeno sodišče odgovarja na očitek pritožnikov, da bi sodišče prve stopnje v prodajo moralo enako kot je Ž banko d.d. vključiti tudi pritožnike, da ta očitek ni utemeljen. Odločitev o prevzemu obveznosti v takem načinu prodaje, ki ga je dovolilo sodišče prve stopnje, je namreč odvisna tudi od volje kupca. S tem pa, ko v prodajni pogodbi ni prevzeta tudi obveznost do pritožnikov, kot je obrazloženo zgoraj, le ti niso prizadeti v svoji pravici, da se, če bodo za to izpolnjeni pogoji na njihovi strani, poplačajo iz kupnine. Zato ni podan očitek različnega obravnavanja upnikov, ki so v enakem pravnem položaju v razmerju do dolžnika, s tem pa tudi ne očitek storjene bistvene kršitve določb stečajnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče njihovo pritožbo zoper sklep o prodaji v zvezi s popravnim sklepom zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).