Jedro

Iz rednega in zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da se je med postopkom sicer spremenilo lastništvo obravnavane nepremičnine, vendar sprememba lastništva ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi, saj sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve v času njene izdaje, torej na dan, ko je bila solastnica te nepremičnine tožnica. Glede na vsebino predloga za sodno ureditev meje, pa bi morala tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da ZKT 20088 med strankami ni sporna in zakaj šteje, da ta ZKT ni predmet urejanja meje v sodnem postopku (z drugimi besedami, se opredeliti do predloga za sodno ureditev meje po vsebini tega predloga). Ker tega tožena stranka ni pojasnila, njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Koper, št. 02112-1174/2018-19 z dne 27. 2. 2019, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. A. A. je dne 17. 7. 2018 pri Geodetski upravi Republike Slovenije, Območni geodetski upravi Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parc. št. 2878/1 s sosednjima parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ... Zahtevi je priložila elaborat, za katerega je prvostopenjski organ ugotovil, da ima vsebino, kot jo predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Prvostopenjski organ je pridobil zemljiškoknjižne podatke o lastnikih nepremičnin ter jih vabil na mejno obravnavo. B. B. in C. C., kot solastnika parc. št. 787/4, ter tožnica, kot solastnica parc. št. 788/1, vse k.o. ..., so podali izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinjajo. Prvostopenjski organ je nato dne 23. 11. 2018 opravil ustno obravnavo, na kateri je ugotovil, da meja med parc. št. 2878/1 ter parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ..., tudi po izvedeni obravnavi ostaja sporna, dogovora med strankami pa ni bilo mogoče doseči. Prvostopenjski organ je zato lastnikom parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ..., poslal pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začnejo sodni postopek ureditve meje, o tem obvestijo prvostopenjski organ in mu predložijo dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje, kar pa je storil le B. B. Na podlagi opisanega postopka je prvostopenjski organ dne 27. 2. 2019 izdal odločbo in sklep št. 02112-1174/2018-19 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), in sicer je s sklepom določil, da se postopek evidentiranja urejenega dela meje parc. št. 2878/1 s parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ..., prekine ter da se bo nadaljeval po pravnomočnosti akta, s katerim bo odločeno v postopku, ki je bil pod opr. št. N 20/2019 dne 5. 2. 2019 pričet pri Okrajnem sodišču v Kopru; z odločbo pa odločil, da se v k.o. ... kot urejen evidentira del meje parc. št. 287/1 s sosednjo parc. št. 788/1, pri čemer je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami (v nadaljevanju ZKT) in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu, meje pa so v prikazu označene poudarjeno. Iz grafičnega prikaza izhaja, da se je kot urejen del meje evidentirala meja med ZKT 1452, 20087 in 20088. 2. Tožnica je kot solastnica nepremičnine s parc. št. 788/1 k.o. ... zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 3532-52/2019/2 z dne 19. 5. 2020, zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve drugostopenjski organ povzema vsebino tožničine pritožbe in vsebino obrazložitve izpodbijane odločbe, s povzetkom poteka postopka, kot ga je vodil prvostopenjski organ. Ugotavlja, da je sodni postopek sprožil le solastnik parc. št. 787/4 k.o. ... in so zato lahko predmet evidentiranja urejene meje le tisti deli meje parc. št. 2878/1 k.o. ..., ki ni predmet sodnega postopka, skladno z določbo 27. člena ZEN. Del meje parc. št. 2878/1 k.o. ... v ZKT 20088, 20087 in 1452 nima ničesar skupnega s parc. št. 787/4 k.o. ... Ker solastniki parc. št. 788/1 k.o. ... glede poteka svoje meje niso predlagali postopka pri pristojnem sodišču in tega tudi ni predlagala A. A., je navedeni del meje lahko predmet evidentiranja urejene meje.

3. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu, ki jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka, sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, tožena stranka pa naj ji tudi povrne stroške postopka. Upravni organ je v postopku urejanja meje parc. št. 2878/1 s sosednjima parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ..., udeležence napotil na sodni postopek ureditve meje, saj ni bilo doseženo soglasje o njenem poteku. B. B. je nepravdni postopek tudi sprožil in o tem obvestil prvostopenjski organ. Tožnica takega postopka ni sprožila, tožena stranka pa je nato mejo v delu, ki se nanaša na mejo med parc. št. 788/1 in 2878/1 k.o. ..., evidentirala kot urejeno mejo, s čimer pa se tožnica ne strinja. Dejstvo je, da parc. št. 2878/1, 787/4 in 788/1 k.o. ... mejijo med sabo, najmanj glede ene skupne ZKT med mejama parc. št. 788/1 in 2878/1 k.o. ... (gre za ZKT 20088) pa je B. B., kot solastnik parc. št. 787/4 te k.o. vložil predlog za sodno določitev meje. Najmanj glede te točke je torej že bil vložen predlog za sodno določitev meje, kar pomeni, da tožena stranka, ne glede na okoliščino, da tožnica ni pričela s sodnim postopkom, ne bi smel evidentirati urejene meje niti v delu, na katerega se nanaša izpodbijana odločba (torej med ZKT 20088, 20087 in 1452), pač pa bi morala postopek prekiniti tudi v tem delu. Kolikor bi nepravdno sodišče mejo določilo drugače kot izhaja iz odločbe prvostopenjskega organa, bi lahko prišlo do kolizije med sodno določeno mejo in mejo, urejeno v skladu z izpodbijano odločbo. Ne glede na ZKT so zemljišča med sabo v naravi povezana in tudi zato tožena stranka ne sme prehitevati odločitve sodišča. Stališče drugostopenjskega organa, ko v razlogih za zavrnitev tožničine pritožbe navaja, da je predmet evidentiranja urejene meje lahko tudi le del meje in da meja parc. št. 2878/1 k.o. ... nima ničesar skupnega z mejo parc. št. 787/4 te k.o., ne drži. Nepravdni sodni postopek urejanja meje je v pretežni meri podoben pravdnemu postopku zaradi pridobitve lastninske pravice, kjer sodišče za določitev meje uporablja povsem drugačna pravila, kot pa so pravila v upravnem postopku. Odločitev tožene stranke je zato preuranjena in prejudicira odločitev sodišča, kar pa ni dopustno.

4. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Sodišče je tožbo vročilo tudi Č. Č., D. D. in A. A., kot prizadetim strankam, ki na tožbo niso odgovorile.

6. Sodišče je v navzočnosti pooblaščenca tožnice ter v odsotnosti ostalih vabljenih strank (tožene stranke in prizadetih strank) dne 7. 12. 2022 opravilo javno glavno obravnavo, na kateri je izvedlo dokaze z vpogledom: - v listine upravnega spisa (med katerimi je tudi skica z označenimi ZKT, ki jo je izdelal A., d. o. o. dne 11. 12. 2018, in jo je pooblaščenec tožnice v dokaznem predlogu posebej izpostavil); - v zapisnik o naroku na kraju samem Okrajnega sodišča Koper opr. št. N 20/2019 z dne 10. 2. 2022, vključno s skico, ki jo je izdelal E. E. na sodnem naroku; - v redni izpis iz zemljiške knjige za parc. št. 788/1 k.o. ...; in - v zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za isto parcelo.

7. Pooblaščenec tožnice je pojasnil, da se je lastništvo nepremičnine s parc. št. 788/1 k.o. ... med potekom predmetnega postopka spremenilo, saj tožnica ni več lastnica oziroma solastnica te nepremičnine, pač pa je od 22. 1. 2022 njen izključni lastnik B. B., kar je razvidno iz rednega in zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska za to nepremičnino, vendar pa opisana sprememba lastništva ni ovira za odločitev v predmetni zadevi. B. B. je tudi lastnik sosednje nepremičnine s parc. št. 787/4 k.o. ..., glede katere se pred Okrajnim sodiščem v Kopru vodi nepravdni postopek urejanja meje pod opr. št. N 20/2019. Tožnica vztraja, da je sporna ZKT 20088 del odločanja v tem nepravdnem postopku in je zato odločitev tožene stranke vsaj preuranjena. Iz skice, ki jo je izdelal A., d. o. o. in jo je kot del trditvene podlage v nepravdnem postopku vložil B. B., je razvidno, da je sporna tudi točka, ki se obravnava v tem postopku upravnega spora. Enako to izhaja iz zapisnika o naroku v zadevi N 20/2019 z dne 10. 2. 2022, ki je bil opravljen na kraju samem. Na naroku je bil kot izvedenec prisoten tudi geodet E. E., ki je izdelal skico spornega zemljišča, iz katere izhaja, da meja med parc. št. 787/4 ter 788/1 k.o. ... na eni strani in parc. št. 2878/1 te k.o. na drugi strani, ni urejena oziroma ni dokončna. Vse to kaže, da je treba tožbi tožnice ugoditi, saj se bo meja v celoti uredila v nepravdnem postopku.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US, 61/17 – ZAID, 7/18 in 33/19), ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe1, je določal, da se meja na podlagi tega zakona ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru (prvi odstavek 26. člena ZEN). V postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje se ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele, pri čemer je del meje parcele ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo, a niso povezane v zaključen poligon; krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke; del meje parcele pa razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel (27. člen ZEN). Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele, stranke v postopku pa so tudi lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v takem postopku (prvi in drugi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (prvi odstavek 28. člena ZEN). Če je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane meje, prikazana ena ali več pokazanih mej na mejni obravnavi, ali če je kateri od udeležencev na obravnavi izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih (prvi odstavek 37. člena ZEN). Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člen ZEN). Če sodni postopek v tem roku ni začet, se šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje; če pa se sodni postopek začne, se postopek evidentiranja urejene meje po ZEN s sklepom prekine (četrti in peti odstavek 39. člena ZEN). Če je v postopku evidentiranja meje sporen le njen del in je sprožen sodni postopek za ureditev tega dela, lahko geodetska uprava poskrbi za izdelavo sprememb in dopolnitev elaborata ureditve meje in o delu meje, ki ni sporen, izda odločbo o evidentiranju meje (sedmi odstavek 39. člena ZEN).

10. Opisu tožene stranke o poteku postopka evidentiranja urejene meje med parc. št. 2878/1 s sosednjima parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ..., niti tožnica niti prizadete stranke ne oporekajo. V zadevi torej ni sporno, da je zahtevo za evidentiranje urejene meje med temi parcelami vložila A. A., kot lastnica parc. št. 2878/1 k.o. ..., kot tudi ni sporno, da se B. B. in C. C., kot solastnika parc. št. 787/4, ter tožnica, kot solastnica parc. št. 788/1, vse k.o. ..., s potekom predlagane meje niso strinjali niti na mejni obravnavi niti na ustno obravnavi. Prvostopenjski organ jih je zato pozval, naj pri sodišču začnejo sodni postopek ureditve meje in jih seznanil s posledicami, kolikor tega ne bodo storili. Predlog za sodno ureditev meje je nato pri Okrajnem sodišču v Kopru vložil le B. B., medtem ko tožnica takega predloga ni vložila. Iz rednega in zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da se je med postopkom sicer spremenilo lastništvo nepremičnine s parc. št. 788/1 k.o. ..., tako da je od 22. 1. 2022 njen izključni lastnik B. B. Kot je pravilno navedel pooblaščenec tožeče stranke, sprememba lastništva ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi, saj sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve v času njene izdaje, torej na dan 27. 2. 2019, ko je bila solastnica parc. št. 788/1 k.o. ... tožnica, kar med strankami tudi ni sporno.

11. V zadevi pa je sporna odločitev tožene stranke, ki je kot urejen evidentirala del meje parc. št. 2878/1 s sosednjo parc. št. 788/1, vse k.o. ..., in sicer med ZKT 1452, 20087 in 20088. Tožnica namreč trdi, da je v zadevi sporna tudi ZKT 20088, saj da tudi o tej ZKT poteka sodni postopek, oziroma, kot je navajal pooblaščenec tožnice na glavni obravnavi, da se v sodnem postopku dejansko ureja celotna meja med parc. št. 2878/1 ter sosednjima parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ... (in to dokazoval z zapisnikom o naroku na kraju samem v zadevi N 20/2019 Okrajnega sodišča v Kopru, vključno s skico, ki jo je na naroku izdelal sodni izvedenec).

12. V predlogu za sodno ureditev meje, ki ga je dne 5. 2. 2019 pri Okrajnem sodišču v Kopru vložil B. B. (in je sestavni del listin upravnega spisa) je navedeno, da je v zadevi sporen predlagani potek meje med ZKT 20088 preko ZKT 2638, 2637, 2636, 2266, 20089 ter nazaj do 20088. Predlagana meja naj bi potekala po ZKT 20088 - 20089 - 2266 - 2636, s čimer pa se ne strinja in v predlogu za sodno ureditev meje trdi, da bi morala meja potekati po ZKT 20088 - 2638 in nato preko 2637 do 2636. Glede na tako navedbo bi bilo po presoji sodišča mogoče sklepati, da ZKT 20088 (ki je določena na meji med parc. št. 2878/1 in 788/1 k.o. ...) za B. B. ni sporna, vendar pa iz predloga za sodno določitev meje nadalje izhaja, da je B. B. sodišču predlagal, naj določi mejo ne le med parc. št. 2878/1 in (njegovo) parc. št. 787/4 k.o. ..., pač pa (med drugim) tudi med parc. št. 2878/1 in parc. št. 788/1 te k.o., torej v prej navedenem poteku ZKT, med katerimi je tudi ZKT 20088.2 Glede na opisano vsebino predloga za sodno ureditev meje, bi morala zato tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da ZKT 20088 med strankami ni sporna in zakaj šteje, da ta ZKT ni predmet urejanja meje v sodnem postopku (z drugimi besedami, se opredeliti do predloga za sodno ureditev meje po vsebini tega predloga in ne zgolj na podlagi ugotovitve, da je predlog za sodno ureditev meje vložil le B. B., ne pa tudi tožnica, šteti, da ZKT 20088 ni sporna). Ker tega tožena stranka ni pojasnila, njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Kot je že bilo navedeno, trditveni del predloga za sodno ureditev meje sicer dopušča razlago, da ZKT 20088 med strankami ni sporna, vendar pa sam predlog za ureditev sodne meje (predlagalni del) s tem, ko B. B. predlaga ureditev celotne meje (tudi) med parc. št. 2878/1 in parc. št. 787/4 in 788/1, vse k.o. ..., dopušča tudi drugačno razlago. V tej smeri tožena stranka dejanskega stanja ni v celoti raziskala (npr. z zaslišanjem (izjavo) B. B., s poizvedbo pri sodišču, ipd.) ter in je zato njena odločitev preuranjena.

13. Na podlagi vsega doslej navedenega sodišče povzema, da je tožničina tožba utemeljena in je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo, zadevo pa vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti, kot so pojasnjene v prejšnji točki te obrazložitve, odpraviti in nato v zadevi ponovno odločiti.

K točki II izreka:

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnica po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odmerilo v pavšalnem znesku 469,70 EUR (385,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnico pa je zastopala odvetniška družba.

1 ZEN je prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21, ZKN), to je z dnem 24. 4. 2021, s tem, da se je uporabljal do začetka uporabe tega zakona (4. 4. 2022), razen tretjega odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18). 2 Tudi iz zapisnika o naroku na kraju samem v zadevi N 20/2019 izhaja, da je B. B., kot predlagatelj tega postopka, izjavil, da predlaga ureditev celotne meje med parc. št. 788/1 in 2878/1 k.o. ... in ne le med ZKT 20088 in 20089.