Jedro

Zakonski kriterij za dolžnikovo dolžnost povrnitve izvršilnih stroškov upniku je njihova potrebnost za izvršbo, v konkretnem primeru pa je ta pogoj izpolnjen. Dolžnik namreč v pritožbi sam navaja, da je glavnico poravnal na podlagi sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je bil izvršilni predlog potreben, da je dolžnika prisilil k izpolnitvi zapadlega dolga. Kljub opominu, ki ga sicer upnik dolžniku pred vložitvijo izvršilnega predloga niti ni bil dolžan pošiljati, saj je bil rok za izpolnitev določen in opomin ni procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo, namreč dolžnik prej dolga ni prostovoljno poravnal. S tem, ko je sodišče prve stopnje upniku priznalo stroške, tako ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso in načelom sorazmernosti, kot očita dolžnik.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep o izvršbi v izpodbijanem tretjem odstavku delno spremeni tako, da se upniku priznani znesek stroškov zniža za 28,53 EUR (na 118,67 EUR).

II.Sicer se pritožba zavrne in se sklep o izvršbi v ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu tretjega odstavka izreka, potrdi.

III.Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo (prvi odstavek), dovolilo je predlagano izvršbo (drugi odstavek), stroške upnika odmerilo na 147,20 EUR (tretji odstavek), in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani (četrti odstavek).

2.Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo zoper odločitev o stroških postopka. Navaja, da je bila glavnica z njegove strani v celoti poravnana na podlagi sklepa o izvršbi, zato je osnovna terjatev prenehala. Kljub temu upnik uveljavlja stroške izvršbe v višini 147,20 EUR, ki jih dolžnik izpodbija, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji. Dolžnik ni prejel računa oziroma drugega ustreznega poziva za plačilo zatrjevanih stroškov, zato ni mogel vedeti, da naj bi ti stroški sploh nastali ali zapadli v plačilo. Poleg tega je upnik dolžniku pred vložitvijo predloga za izvršbo poslal zgolj en opomin, kar glede na sodno prakso in načelo sorazmernosti ne utemeljuje nastanka izvršilnih stroškov, zlasti ob dejstvu, da je bila glavnica poravnana brez prisilnih ukrepov. Iz navedenega razloga stroški niso bili potrebni za izterjavo terjatve in jih ni mogoče prevaliti na dolžnika. Dolžnik zato predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na stroške upnika v znesku 147,20 EUR, razveljavi, oziroma izvršba ustavi.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo odgovarja na pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba delno ni utemeljena, delno pa je utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep o izvršbi v izpodbijanem delu (tretji odstavek izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju: v nadaljevanju: ZIZ).

6.Po določilu petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. V obravnavani zadevi je upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zaradi izterjave glavnice v znesku 1.111,26 EUR s pripadki. V izvršilnem predlogu je zahteval tudi povrnitev izvršilnih stroškov, in sicer odvetniške stroške (z navedbo, da je odvetnica zavezanka za DDV), sodno takso za predlog in sklep ter druge stroške v skupni višini 80,00 EUR. Le-ti naj bi predstavljali materialne stroške.

7.Dolžnik v pritožbi kot bistveno uveljavlja, da upnikovi stroški izvršilnega predloga niso bili potrebni za izterjavo terjatve. Poudarja namreč, da je glavnico v celoti poravnal na podlagi sklepa o izvršbi, da ni prejel računa oziroma drugega ustreznega poziva za plačilo zatrjevanih stroškov, in da mu je upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo poslal zgolj en opomin, kar naj glede na sodno prakso in načelo sorazmernosti ne bi utemeljevalo nastanka izvršilnih stroškov.

8.Povzetim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Že zgoraj je bilo navedeno, da je zakonski kriterij za dolžnikovo dolžnost povrnitve izvršilnih stroškov upniku njihova potrebnost za izvršbo, v konkretnem primeru pa je ta pogoj izpolnjen. Dolžnik namreč v pritožbi sam navaja, da je glavnico poravnal na podlagi sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je bil izvršilni predlog potreben, da je dolžnika prisilil k izpolnitvi zapadlega dolga. Kljub opominu, ki ga sicer upnik dolžniku pred vložitvijo izvršilnega predloga niti ni bil dolžan pošiljati, saj je bil rok za izpolnitev določen (299. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju: OZ) in opomin ni procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo, namreč dolžnik prej dolga ni prostovoljno poravnal. S tem, ko je sodišče prve stopnje upniku priznalo stroške, tako ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso (ki je sicer pritožba konkretno niti ne citira) in načelom sorazmernosti, kot očita dolžnik.

9.Prav tako neutemeljena je pritožbena navedba, da dolžnik ni prejel računa ali drugega ustreznega poziva za plačilo konkretnih stroškov, saj takšnega računa oziroma poziva dolžnik niti ni mogel prejeti, ker je izvršilne stroške odmerilo šele sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o izvršbi.

10.Izpodbijana stroškovna odločitev je tako po temelju glede na pojasnjeno pravilna. Kljub temu, da glavnica ni bila prisilno izterjana, so bili stroški predloga za izvršbo potrebni za izvršbo.

11.Ob uradnem materialnopravnem preizkusu napadenega sklepa pa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje stroške delno napačno odmerilo. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je bil vložen na standardiziranem obrazcu po Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju: Pravilnik)¹. V zvezi z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predloga za izvršbo (ki je priloga št. 7 Pravilnika) ter na podlagi označbe, da zahteva vračilo odvetniških stroškov ter da je odvetnica zavezanka za plačilo DDV, upniku skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT)² glede na vrednost spornega predmeta (1.111,26 EUR) pripada 100 točk oziroma 60,00 EUR (ob vrednosti točke 0,60 EUR) stroškov odvetniške nagrade za sestavo izvršilnega predloga (1. točka tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT), 2 točki oziroma 1,20 EUR (pavšalni znesek 2% vrednosti nagrade) za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) in 22% DDV (12. člen OT), kar znaša 74,67 EUR. Poleg tega gre upniku skladno z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1; tar. št. 4011 v zvezi s 33.a členom) tudi priglašena sodna taksa za postopek o izvršilnem predlogu v višini 44,00 EUR. Seštevek navedenih odvetniških stroškov in sodne takse tako znaša 118,67 EUR.

12.Napačno pa je sodišče prve stopnje upniku priznalo izvršilne stroške nad zneskom 118,67 EUR, oziroma še dodatnih 28,53 EUR do prisojenega zneska 147,20 EUR. Dodatno priglašeni drugi stroški, ki naj bi predstavljali materialne stroške v višini 80,00 EUR, namreč niso z ničemer izkazani, iz naslova materialnih stroškov upniku, kot rečeno, skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT pripada pavšalni znesek 2% od vrednosti nagrade.

13.Po povedanem je pritožba utemeljena, kolikor je sodišče prve stopnje upniku priznalo izvršilne stroške v znesku nad 118,67 EUR, zato ji je višje sodišče v tem delu ugodilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem tretjem odstavku izreka delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se stroški upnika znižajo za 28,53 EUR (na 118,67 EUR).

14.Sicer pa je višje sodišče, ki kakšnih drugih upoštevnih pritožbenih razlogov ni našlo, pritožbo zavrnilo in sklep v ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu tretjega odstavka izreka, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 104/11 in nasl.

2Prim. tudi VSL sklepa I Ip 1718/2010 in III Ip 311/2013.