Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru, ko je priposestvovanje služnosti v javno korist začelo teči pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora in Energetskega zakona, vendar se do uveljavitve teh zakonov ni izteklo, služnost v javno korist mogoče pridobiti le na podlagi pravnega posla in odločbe upravnega organa, ali jo je mogoče tudi priposestvovati?

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru, ko je priposestvovanje služnosti v javno korist začelo teči pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora in Energetskega zakona, vendar se do uveljavitve teh zakonov ni izteklo, služnost v javno korist mogoče pridobiti le na podlagi pravnega posla in odločbe upravnega organa, ali jo je mogoče tudi priposestvovati?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke po tožbi ter ugodilo zahtevku po nasprotni tožbi tako, da je ugotovilo, da obstoji v korist toženca služnostna pravica izgradnje po odobreni tehnični dokumentaciji 20kV povezovalni daljnovod od TP A. do obstoječega 20kV za transformatorsko postajo B. in priključni daljnovod od TP B. ter za postavitev postaje na betonskem drogu B., pa tudi služnostna pravica hoje in vožnje po navedeni nepremičnini ob vzdrževalnih delih in ob odstranjevanju napak na navedenih elektroenergetskih napravah ter za odstranjevanje vej in dreves, ki bi ovirale elektroenergetske naprave, vse v obsegu in na lokaciji, kolikor je to potrebno za izvrševanje služnostne pravice na nepremičnini parc.št. 860/2, k.o. ... (II/I. točka izreka sodbe). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih, v predlogu obrazloženih, pomembnih pravnih vprašanj: - ali je v primeru, ko je priposestvovanje služnosti v javno korist začelo teči pred uveljavitvijo ZUreP-1 in EZ, vendar se do uveljavitve teh zakonov ni izteklo, služnost v javno korist mogoče pridobiti le na podlagi pravnega posla in odločbe upravnega organa, ali jo je mogoče tudi priposestvovati; - ali je pri pravem (dobrovernem) priposestvovanju služnosti v priposestvovalno dobo mogoče šteti obdobje pred uveljavitvijo SPZ; - ali je mogoče priloženo listino z dne 31.5.1995 šteti za pogodbo o ustanovitvi služnosti in če ne, ali dejstvo, da ta listina ne predstavlja niti veljavnega temelja za ustanovitev (vknjižbo) vtoževane stvarne pravice, sploh lahko predstavlja takšen pravni naslov, da bi lahko utemeljil dobro vero tožene stranke, da je na podlagi te listine pridobila vtoževano služnostno pravico; - ali je pri presoji dobre vere pravne osebe po 46. členu SPZ potrebno presojati dobro vero konkretnih fizičnih oseb, ki so bile v relevantnem obdobju v pravni osebi organi pravne osebe oz. druge odgovorne fizične osebe, pri čemer je te fizične osebe v pravni osebi v relevantnem obdobju v postopku dolžna navesti pravna oseba, katere dobra vera se presoja; - ali je dobrovernost zemljiškoknjižnega priposestvovalca potrebno presojati v kontekstu družbenih razmer ter vloge zemljiške knjige v sistemu stvarnega prava v vsem času trajanja priposestvovalne dobe, ali le v trenutku, ko je priposestvovanje začelo teči; - ali glede na vlogo, ki jo ima v našem sistemu stvarnega prava po uveljavitvi ZZK, ZZK-1 in SPZ zemljiška knjiga, odsotnost vpisa pravice v zemljiško knjigo, ki bi bila pridobljena na pravnoposlovni podlagi, že sama po sebi ovrže domnevo dobre vere; - ali je obstoj veljavnega pooblastila za sklenitev pravnega posla takšna predpostavka za pravnoposlovno pridobitev stvarne pravice, brez katerih se pridobitelj, ki je pri sklepanju pravnih poslov profesionalna pravna oseba, ne more šteti za dobrovernega; - ali je v konkretnem primeru mogoče šteti, da je bila tožena stranka v dobri veri.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v dovoljenem predlogu tožnika in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).