Jedro

Ker je o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni od 17. 11. 2018 do 21. 12. 2018 v predsodnem postopku pravnomočno odločeno, že iz tega razloga vsebinsko sojenje o izpodbojni tožbi ni dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrglo tožbo, vloženo zoper dokončno odločbo toženca z dne 8. 1. 2019, ker zanjo ni izkazan pravni interes, tožbo na ugotovitev, da je bila tožnica od 22. 10. 2018 do 26. 10. 2018 nezmožna za delo poln delovni čas pa zato, ker je bilo o bolniškem staležu za navedeno obdobje že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 25. 10. 2018. 2. Sklep izpodbija tožnica smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava.

Lečeča zdravnica, zavod za zdravstveno zavarovanje in Delovno in socialno sodišče v Ljubljani naj bi jo zavajali. Od 22. 10. 2018 do 26. 10. 2018 je zaradi hude bolečine lumbosakralno, ki je segala v levi gluteus, dimlje in obe nogi, bila v staležu 8 ur, saj je bila gibljivost okrnjena in je jemala povečan odmerek antibiotikov. Obe bolezni, vključno z gnojnim abscesom zgornje dlesni sta dokumentirani v zdravstvenem kartonu. Predlog za popravek odločbe z dne 25. 10. 2018 je vložila osebna zdravnica dr. A.A., ki naj bi bil zavrnjen s pojasnilom, da ni vložene pritožbe. Podobna situacija naj bi se zgodila že nekajkrat in nikoli ni bilo težav s popravkom staleža iz 4 na 8 ur. Ni vedela, da se na odločbo lahko pritoži sama ali delodajalec. Od kar je s tem seznanjena, se pritoži, če je potrebno. Za 19. 6. 2019 je bila vabljena na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato glavne obravnave ni bilo. V službi ji grozi disciplinski postopek in morebitna odpoved, zato predlaga zaslišanje dr. A.A. ter odobritev bolniškega staleža od 22. 10. 2018 do 26. 10. 2018 za 8 ur.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka tožničine navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan na pravilno in popolno ugotovljeno procesno stanje. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do kršitve 281. člena ZPP, kot protispisno (list. št. 21) zatrjuje pritožnica, ko navaja, da naj glavne obravnave, sploh ne bi bilo.

Sklep o zavrženju tožbe je utemeljen z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožničino izvajanje ponovno poudarja predvsem naslednje.

6. Po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) se v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti na podlagi izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte. Socialno sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in v sporu polne jurisdikcije praviloma samo odloči o pravici, obveznosti, pravni koristi ali celo dejstvu3, pod pogojem, da so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko sojenje. Sicer mora biti tožba v skladu z 72. členom ZDSS-1 vložena v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe, ter poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, v skladu s 73. členom ZDSS-1 vsebovati navedbo upravnega akta, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija. Če tožba ni vložena v skladu z navedenimi procesnimi klavtelami, jo je sodišče po 75. členu ZDSS-1 v zvezi z 274. členom ZPP dolžno kot nedopustno zavreči. Takšno dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

7. Ni nikakršnega dvoma, da v konkretnem primeru ni pogojev za vsebinsko presojo izpodbijanih upravnih aktov, niti meritorno sojenje o vtoževanem 8-urnem bolniškem staležu od 22. 10. 2018 do 26. 10. 2018 namesto pravnomočno priznane zmožnosti za 4-urno delo zaradi bolezni.

8. S posamičnim upravnim aktom z dne 8. 1. 2019 o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo z dne 12. 11. 2018 je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica zaradi bolezni začasno zmožna za delo od 17. 11. 2018 do 7. 12. 2018 v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Vendar je bil postopek iz odločbe z dne 12. 11. 2018 "obnovljen" ter z odločbo z dne 10. 12. 2018 izrečeno, da je bila tožnica od 17. 11. 2018 do 25. 11. 2018 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure, od 26. 11. 2018 do 21. 12. 2018 pa zaradi bolezni začasno nezmožna za delo. Odločba z dne 10. 12. 2018 s katero je bila nadomeščena odločba z dne 12. 11. 2018, je postala dokončna in pravnomočna 20. 12. 2018, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

9. Ker je o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni od 17. 11. 2018 do 21. 12. 2018 v predsodnem postopku pravnomočno odločeno, že iz tega razloga vsebinsko sojenje o izpodbojni tožbi ni dopustno. Sicer pa glede na tožničino izrecno izjavo na glavni obravnavi (list. št. 21-22), da vsebina teh odločb zanjo sploh ni sporna, ni izkazan pravni interes za tožbo zoper odločbo z dne 8. 1. 2019. Na temelju 274. člena ZPP v zvezi s 75. členom ZDSS-1 je zato tožba zakonito zavržena.

10. Enako velja za tožbo v delu zahtevka, da se tožnici od 22. 10. 2018 do 26. 10. 2018 prizna 8-urna in ne le 4-urna začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni. Ker je odločba z dne 25. 10. 2018 pravnomočna, saj je tožnica ni izpodbijala, vsebinsko sojenje ni dopustno in je tožba tudi v tem obsegu zakonito zavržena.

11. Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi predlog za popravo odločbe v delu, ki se nanaša na čas od 22. 10. 2018 do 26. 10. 2018 zaradi 8-urnega namesto 4-urnega bolniškega staleža bila dolžna vložiti, oz. naj bi ga celo podala njena lečeča zdravnica. Tudi če bi v preteklosti dejansko prihajalo do spreminjanja upravnih odločb na način, kot zatrjuje v pritožbi, za tako postopanje ni zakonske podlage. Ne more uspešno zatrjevati niti, da ni vedela za možnost uveljavljanja rednega pravnega sredstva zoper prvostopenjske upravne odločbe. Kot praviloma vsak prvostopenjski posamični upravni akt, ima tudi odločba z dne 25. 10. 2018, v kateri je med drugim odločeno, da je tožnica od 20. 10. 2018 do 14. 11. 2018 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4-ure dnevno zaradi bolezni, povsem jasen in pravilen pouk o pravnem sredstvu. Ker tožnica pravnega pouka ni upoštevala in pritožbe sploh ni vložila, nosi posledice nastopa pravnomočnosti odločitve z dne 25. 10. 2018. V tem sodnem postopku ne more uspešno vtoževati 8-urne začasne nezmožnosti za delo namesto pravnomočno ugotovljene zmožnosti za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni, ki pokriva tudi obdobje od 22. 10. 2018 do 26. 10 2018. 12. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Kot v obravnavani zadevi, ko gre za spor o t. i. bolniškem staležu, ki je pravna podlaga določenim pravicam iz delovnega razmerja ali obveznega zdravstvenega zavarovanja.