Jedro

Upoštevaje izbrani kriterij (imetništvo delnic) je pravni interes tožeče stranke za sodno varstvo v razmerju do predlagane kupnine potrebno ovrednotiti glede na njena upravičenja znotraj tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke ugodi ter se plačilni nalog z dne 6. 2. 2019 spremeni tako, da znaša znesek sodne takse, ki ga mora tožeča stranka plačati, 24,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. V Pg 996/2018 z dne 6. 2. 2019, s katerim ji je v plačilo naložilo premalo plačano sodno takso za postopek po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v višini 6.399,00 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi oziroma da sklep razveljavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožeča stranka kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepa skupščine tožene stranke, s katerim je soglašala s prodajo delnic tožene stranke v družbi G. d. d. 5. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugovora tožene stranke o prenizko ocenjeni vrednosti spornega predmeta v višini 1.000.00 EUR, tega sprva po prostem poudarku glede na obseg in pomen predmeta določilo na višino 186.523,41 EUR (30. člen ZST-1). Pri tem je za izhodišče vzelo število delnic tožeče stranke. Ugotovilo je, da skupna kupnina 111.773 delnic tožene stranke v G. d. d., po vrednosti 298,00 EUR na delnico, znaša 33.308,354,00 EUR. Ker bi na tožečo stranko kot imetnika 929 delnic tožene stranke ob prodaji tako odpadlo 186.523,41 EUR, je štelo, da omenjeni znesek predstavlja denarni ekvivalent tistega, kar s tožbo zahteva v tej pravdi. Na tej podlagi ji je nato naložilo plačilo premalo plačane sodne takse v višini 6.399,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadalje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 6. 2. 2019 glede napačne odmere sodne takse, v katerem je zatrjevala, da kupnina od prodaje delnic naj ne bi bila namenjena delničarjem glede na proces prestrukturiranja po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Ponovilo je stališče, da glede na pomen in obseg predmeta spora relevanten znesek zanjo predstavlja 186.523,41 EUR.

7. Tožeča stranka pritožbeno izpodbija sodno določitev vrednosti spornega predmeta in na tej podlagi odmerjeno višino sodne takse.1 Navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju s stališčem sodne prakse, ki se je v primeru nepremoženjskih sporov že izrekla za restriktiven pristop pri določitvi vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku. Opozarja, da utemeljitev sklepa temelji na napačno ugotovljenih dejstvih, določitev spornega predmeta na višino 186.523,41 EUR pa je nesorazmerna in posega v njeno pravico do sodnega varstva.

8. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ne bi smelo ugotavljati denarnega ekvivalenta pravnega interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s tožbo, ne drži. Po stališču sodne prakse je zadržano postopanje sodišča primerno zlasti takrat, ko dejstvena podlaga spora pri nedenarnih zahtevkih ne daje zadostne opore za sodno določitev vrednosti spora po prostem preudarku (glede na predvidena merila iz prvega odstavka 31. člena ZST-1).2 V danem primeru ne gre za takšno situacijo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča trditveno in dokazno gradivo strank ponuja dovolj podatkov, na podlagi katerih je mogoče pravni interes tožeče stranke izraziti v denarnem znesku.

9. Utemeljene pa so pritožbene navedbe o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja. Tožeča stranka pravilno izpostavlja, da sta izbrana računska operacija, po kateri je sodišče prve stopnje pomnožilo število delnic tožeče stranke v toženi stranki (929 delnic) z vrednostjo delnice G. d. d. (289,00 EUR) ter končni seštevek (186.523,41 EUR), nepravilna. Tožeča stranka predstavlja delničarja tožene stranke in ne G. d. d., zato v tej posledici njene delnice niso predmet (predvidene) prodaje. Upoštevaje izbrani kriterij (imetništvo delnic) je njen pravni interes za sodno varstvo tako v razmerju do predlagane kupnine potrebno ovrednotiti glede na njena upravičenja znotraj tožene stranke.

10. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi vpogleda v seznam prisotnih delničarjev na 26. redni skupščini delničarjev tožene stranke (priloga A3) ugotovilo, da je tožeča stranka imetnik 929 delnic tožene stranke. Pri tem pa je spregledalo, da število vseh delnic tožene stranke znaša 21.678.535, kar obseg upravičenj tožeče stranke postavi na višino 0,000042 %. Morebitno iztržena kupnina 33.308,354,00 EUR, bi tožečo stranko glede na njen delež upravljavskih in premoženjskih pravic, lahko zadevala (zgolj) v znesku 1.427,38 EUR in ne v znesku 186.523,41 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. To pomeni, da je za vrednost spornega predmeta, ki je sorazmeren interesom tožeče stranke, v konkretni zadevi potrebno vzeti znesek 1.427,38 EUR. Nameni, za katere naj bi se pridobljena kupnina nato tudi porabila, po presoji pritožbenega sodišča, na takšno odločitev nimajo vpliva.

11. Sodišča prve stopnje je glede na navedeno vrednost spornega predmeta določilo in sodno takso nato odmerilo na podlagi napačne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa je posledica zmotne presoje seznama prisotnih delničarjev na skupščini tožene stranke (priloga A3).3 Tožeča stranka je ob vrednosti spornega predmeta 1.427,38 EUR tako po tarifni številki 1111 ZST-1 dolžna plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR. Ker jo je v znesku 126,00 EUR po vložitvi tožbe že plačala, ostaja neporavnana še v višini 24,00 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep skladno z navedenim spremenilo tako, da je ugovoru tožeče stranke ugodilo ter doplačilo sodne takse v plačilnem nalogu določilo na višino 24 EUR (2. točka 358. člena ZPP).

1 Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 31. člena ZST-1). Ustavno skladna pa je razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Prim. VSL sklep I Cpg 202/2017. 2 Prim. tudi VSL sklep I Cpg 677/2012. 3 Pritožbeno sodišče ob materialnopravnem preizkusu izpodbijanega sklepa še pripominja, da je sodišče prve stopnje pri vrednosti predmeta 186.523,41 EUR sodno takso odmerilo ob upoštevanju napačnega količnika 2.175 EUR, saj se ta uporablja pri vrednosti do 500.000 EUR. Nova določitev spornega predmeta s strani sodišča prve stopnje bi narekovala uporabo količnika 1.075 EUR, zato bi se sledeči plačilni nalog moral glasiti na doplačilo takse v višini 3.099 EUR.