Jedro

Če tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o popravi imena se obravnavanje omeji samo na 1. odstavek 219. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Urbanistični inšpektorat pri Upravi inšpekcijskih služb je dne 3.6.1992 na ime investitorja izdal odločbo, s katero mu je naročil, da v petnajstih dneh odstrani nadstrešnico za garažiranje osebnega avtomobila, tlorisnih izmer 4,50 x 3,00 m in da na parc. št. 61 in vzpostavi prejšnje stanje. Isti organ je na podlagi 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku dne 3.9.1992 izdal sklep o popravi imena tako, da je namesto imena navedel ime, sicer pa je prejšnji sklep ostal nespremenjen.

V pritožbi zoper sklep o popravi imena je tožnik navajal, da je lastnik etažnega stanovanja, da je nadstrešnica zakrita z drevesi in da zaseda majhen prostor. Predlagal je, da tožena stranka njegovi pritožbi ugodi.

Tožena stranka je z odločbo z dne 19.10.1992 pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da po določbi 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku lahko organ, ki je odločbo izdal, po uradni dolžnosti vsak čas popravi pomote v imenih in številkah, pismene ali računske pomote v odločbi ali v spisih. Pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločbo, ki je bila s sklepom popravljena, v tem postopku ni mogoče upoštevati.

V tožbi je tožnik navajal, da zaradi poprave odločbe ni izvršljiva nobena odločba. Ker je bila ugovarjana napaka o imenu investitorja, bi bilo treba v imenu spremeniti prvostopno in drugostopno odločbo. Tožnik je etažni lastnik in je prostor, na katerem je nadstrešnica, funkcionalno zemljišče. Tudi drugje v kraju so nadstrešnice, pa jih nihče ne odstrani.

Tožena stranka je odgovorila na tožbo in poslala upravne spise, ter predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je določeno, da se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor s tem zakonom ni drugače določeno. Na tej podlagi je dovoljeno uporabljati določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - p.b. - ZUP). Prvostopni in drugostopni upravni organ se pri sklepu, s katerim je bila popravljena očitna napaka glede imena tožnika, sklicujeta na določbo 1. odstavka 219. člena navedenega zakona. Ta pravi, da organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Iz podatkov spisa izhaja, ta okoliščina pa ni sporna, da je prvostopni upravni organ narobe navedel ime tožnika in da je to s prvostopno odločbo popravil. To pomeni, da se obravnavanje v upravnem sporu lahko omeji samo na pravilno uporabo določbe 219. člena ZUP. Sodišče ugotavlja, da sta prvostopni organ in tožena stranka pravilno razlagala in uporabila navedeno določbo zakona.

Zato je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona, tožbo zavrnilo.

Vsi ugovori v tožbi, ki se ne nanašajo na razlago vsebine 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku, za odločitev ne morejo biti pomembni.