Jedro

Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklep o dedovanju in dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z sklepom o dedovanju dne 13. 11. 2006 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je na podlagi zakona za dedinjo po pokojnem zapustniku razglasilo zapustnikovo vdovo (C.J.), ki deduje vso zapuščino, ugotovilo obseg zapuščine ter odmerilo sodno takso. Ugotovilo je, da je bil pokojni poročen, da ni imel otrok, da starši niso več živi ter ima brata A.J. (v nadaljevanju pritožnik), ki pa se je dedovanju odpovedal. 2. Sodišče prve stopnje je dne 15. 2. 2008 izdalo dodatni sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da v zapuščino pokojnega spada še ena delnica KSRR v vrednosti približno 400,00 EUR ter kot edino dedinjo razglasilo zapustnikovo vdovo, vse pa skladno z določbo 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), po kateri se razdeli premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada v zapuščino, z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

3. Zoper oba sklepa se pritožuje dedič A.J. (v nadaljevanju pritožnik) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, v pritožbi pa navaja, da je dedinja (vdova) s prevaro preslepila sodišče glede obstoja drugih dedičev po pokojnem zapustniku, saj ni prijavila kot krvnih sorodnikov tudi njegovih otrok (sina in hčere, za katera prilaga izpisek iz rojstne matične knjige). Predlaga ukinitev obeh sklepov in uvedbo ponovnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče izdalo sklep o dedovanju na podlagi dedne izjave brata zapustnika (sedanjega pritožnika). Le-ta je pred Občinskim sodiščem v K. dne 13. 10. 2006 podal dedno izjavo, da se odpoveduje dedovanju (list. št. 10 spisa). Sodišče prve stopnje je v posledici odločilo, da je edina dedinja po pokojnem njegova vdova ter izdalo sklep o dedovanju, v nadaljevanju zaradi novo najdenega premoženja, ki še spada v zapuščino pa izdalo dodatni sklep o dedovanju.

6. Kot izhaja iz pregleda spisa, sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje nobenega od obeh navedenih in sedaj izpodbijanih sklepov ni vročalo tudi pritožniku, Oba sklepa je vročilo šele po posredovanju pritožnika le-temu dne 25. 4. 2016. Zoper sklepa je pritožnik vložil pravočasno pritožbo, o kateri je odločilo sodišče druge stopnje s tem sklepom.

7. V zapuščinskem postopku po pokojnem je sodišče s sklepom o dedovanju razglasilo za zakonito dedinjo zapustnikovo vdovo kot dedinjo celotne zapuščine, ker se je pokojnikov brat (pritožnik) dediščini odpovedal z dedno izjavo, ki jo je podal na zapisnik pred Občinskim sodiščem v K. 13. 10 2006 (list. št. 5 spisa). Dne 15. 2. 2008 je sodišče izdalo dodatni sklep o dedovanju, ker je ugotovilo, da v zapuščino pokojnega spada še delnica (v vrednosti približno 400,00 EUR) in na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju kot edino dedinjo razglasilo zapustnikovo vdovo.

8. Odpoved dediščini ureja ZD v 133. in 208. členu. Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema. Posledica izjave o odpovedi dediščine je, da se šteje, kot da odpovedujoči ni postal dedič. Odpoved dediščini učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.

9. Pritožnik v pritožbi ne osporava dejstva, da se je dediščini odpovedal, o čemer je podal dedno izjavo pred sodiščem v K. Zaradi tega pritožbena graja, da je dedinja (pokojnikova vdova) s prevaro preslepila sodišče, da je izdalo sklep o dedovanju oziroma dodatni sklep, ni utemeljena.

10. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo 163. člena ZD.