Jedro

Tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbi ni navajal nobenih takih okoliščin ali dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da mu odločba ni bila dejansko vročena z vložitvijo v hišni predalčnik dne 31. 12. 2011, temveč šele dne 3. 1. 2012, kar le posplošeno navaja v tožbi, zato njegovih navedb brez izkazanih dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale te navedbe, ni mogoče upoštevati. Ker je tožnik pritožbo zoper odločbo vložil priporočeno po pošti šele 18. 1. 2012, kar med strankama ni sporno, je bila ta vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od datuma vročitve dne 31. 12. 2011, torej prepozno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S prvostopnim upravnim aktom je Policijska uprava Ljubljana na podlagi 2. odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla pritožbo tožnika kot prepozno vloženo po ugotovitvi, da mu je bila dne 13. 12. 2011 izdana zavrnilna odločba o prošnji za dovolitev zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po 3. alinei 2. odstavka 73. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 50/2011, v nadaljevanju ZTuj-2). Tožnik je zoper navedeno odločbo dne 18. 1. 2012 priporočeno po pošti pritožbo, ki je bila po oceni prvostopnega organa prepozno vložena po izteku zakonsko določenega petnajstdnevnega pritožbenega roka. S poizvedbo na Pošti Slovenije, izpostavi 1102 Ljubljana, je prvostopni organ ugotovil, da je bilo tožniku dne 15. 12. 2011 posredovano pisno obvestilo o prispelem pismu – navedeni prvostopenjski odločbi, vendar je tožnik po pozivu osebno ni prevzel na pošti, tako da mu je bila navedena pošiljka vložena v hišni predalčnik dne 31. 12. 2011 na njegovem tedanjem naslovu za vročanje v Ljubljani, v skladu z določili 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP. Pri preizkusu tožnikove pritožbe je prvostopni organ ugotovil, da jo je vložila sicer upravičena oseba, vendar je bila vložena prepozno, saj iz žiga na ovojnici izhaja, da je bila pritožba priporočeno po pošti oddana 18. 1. 2012, tako da ni bil upoštevan 15-dnevni pritožbeni rok, naveden tudi v pravnem pouku prvostopne odločbe, ki se je iztekel 16. 1. 2012. Tožena stranka je z uvodoma navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper izpodbijani prvostopni sklep na podlagi ugotovitve, da je bila tožnikova pritožba vložena šele po poteku zakonskega 15-dnevnega roka v smislu 235. člena ZUP, in sicer šele 19. dan po osebni vročitvi prvostopenjske odločbe, o kateri je bil tožnik obveščen 15. 12. 2011, vendar je v danem petnajstdnevnem roku ni osebno prevzel na pošti, tako da mu je bila vložena v hišni predalčnik dne 31. 12. 2011. Tožena stranka ob upoštevanju 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP ugotavlja, da je bila tako njegova pritožba, ki jo je vložil dne 18. 1. 2012 prepozno vložena, kot je pravilno ugotovil že prvostopni organ, ki je tožnikovo pritožbo zato pravilno kot prepozno zavrgel v skladu z 2. odstavkom 240. člena ZUP. Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene ugovore nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev procesnega prava in napačne uporabe materialnega prava. Izrecno potrjuje, da je pritožbo tožnik vložil dne 18. 1. 2012, medtem kot neresničen podatek označuje podatek, da je bila prvostopna odločba v hišni predalčnik vložena dne 31. 12. 2011, pravilen podatek pa je, da je bilo to dne 3. 1. 2012, tako da se je 15-dnevni rok za pritožbo iztekel dne 19. 1. 2012 in da je bila dne 18. 1. 2012 pritožba pravočasno vložena. Sodišču predlaga, da sporni odločitvi upravnih organov prve in druge stopnje spremeni tako, da se tožnikovo pritožbo vzame v meritorno obravnavo in zadevo vrne organu druge stopnje v ponoven postopek z napotkom, da prvostopno odločbo spremeni tako, da se pritožniku dovoli zadrževanje v Republiki Sloveniji ali pa naj jo odpravi in pošlje zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) po pozivu sodišča predložila predmetni upravni spis in vložila odgovor na tožbo, v katerem ponavlja odločilne pravne in dejanske okoliščine konkretnega primera in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Izpostavlja, da je iz poizvednice Pošte Ljubljana 1102 št. 505/2012, ki se nahaja v upravnem spisu razvidno, da je bila prvostopna odločba tožniku v hišni predalčnik vložena 31. 12. 2011, dejansko stanje pa je bilo pravilno ugotovljeno, izveden pa je bil tudi pravilen sklep, da je bila pritožba vložena po poteku zakonskega 15-dnevnega roka, zato je bila prepozna. Iz navedenih razlogov je prvostopenjski organ ravnal pravilo, ker je prepozno pritožbo v skladu z 2. odstavkom 240. člena ZUP zavrgel. Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov in listin v predloženih upravnih spisih je bila v obravnavani zadevi tožniku odločba v zvezi z njegovo prošnjo za dovolitev zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije (št. 021-27/2009/39 (3E23-03) z dne 13. 12. 2011) dne 31. 12. 2011 vložena v hišni predalčnik na naslovu v Ljubljani (naslov za vročanje), in sicer po tem, ko je bil tožnik že dne 15. 12. 2011 pisno obveščen o prispelem pismu – to je o navedeni odločbi, vendar te pošiljke ni sam tožnik osebno prevzel v danem 15-dnevnem roku, ki je, kot izhaja iz poizvednice Pošte 1102 Ljubljana št. 505/2012 začel teči 15. 12. 2011 in se je torej iztekel 30. 12. 2011. Tožnik pa niti v upravnem postopku, niti v tožbi ni navajal nobenih takih okoliščin ali dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da mu - ne glede na navedene podatke v listinah predloženega upravnega spisa, navedena odločba ni bila dejansko vročena z vložitvijo v hišni predalčnik dne 31. 12. 2011, temveč šele dne 3. 1. 2012, kar tožnik le posplošeno navaja v tožbi (in pred tem že v pritožbi), zato tudi po presoji sodišča tožnikovih navedb brez izkazanih dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale njegove navedbe, da mu sporna odločba dejansko ni bila vročena v letu 2011, temveč šele 3. 1. 2012, ni mogoče upoštevati. Ker pa je tožnik pritožbo zoper navedeno odločbo vložil priporočeno po pošti šele 18. 1. 2012, kar med strankama ni sporno, je bila tudi po presoji sodišča ta pritožba vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od datuma v spisih izkazane (z vložitvijo v tožnikov poštni predalčnik opravljene) vročitve dne 31. 12. 2011, torej prepozno. Zato je po presoji sodišča popolnoma neutemeljen tožnikov očitek prvostopenjskemu in drugostopenjskemu organu glede kršitve pravil postopka, saj je bila odločitev o zavrženju pritožbe na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP v dejanskem in pravnem pogledu v celoti utemeljena, dejansko stanje glede odločitev bistvenih pa pravilno ugotovljeno v skladu s podatki v listinah predloženega upravnega spisa, ki jih tožnik ni z ničemer izpodbil oziroma med strankama niti niso sporni.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.