Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V drugi pravdi, ki teče pred istim sodiščem, ne bo odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno treba rešiti tudi v tem postopku. V predmetni pravdi bo sodišče pri ugotavljanju, s kakšnim namenom je bila sklenjena sporna darilna pogodba, upoštevalo dejstva in okoliščine, ki so obstajale ob njenem sklepanju. Šele v teku obeh pravd dani ugovori, predvsem pa morebitna naknadna posledična (delna ali popolna) zavrnitev tožbenega zahtevka v drugi pravdi, zato niso odločilni.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožencev za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 156/2022.
2.Zoper odločitev se pritožujeta toženca. Predlagata spremembo odločitve, podredno pa njeno razveljavitev. Sodišču očitata kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.<sup>1</sup> Menita, da sodišče zaključka, da v pravdi II P 156/2022 ne bodo rešena predhodna vprašanja, ni konkretizirano obrazložilo. Obrazložitev je vsebinsko prazna. Povzemata podlago, na katero tožnik opira ničnost darilne pogodbe in njegove trditve o tem, koliko mu tožnica dolguje. Navajata, da tožnik ni upošteval, da verzijske terjatve zastarajo v 5-tih letih in je terjatev za obroke, plačane pred 7. 3. 2017, zastarala. Prva toženka je v pravdi II P 156/2022 podala tudi pobotni ugovor. Za odločitev v tem postopku je vprašanje obstoja terjatve bistveno.
3.Tožnik na pritožbo ni odgovoril.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za svojo odločitev, so sicer skopi, a zadoščajo za pritožbeni preizkus. To nenazadnje kaže že vsebinska pritožba, ki sta jo toženca vložila. Očitek, da je sodišče storilo kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP je zato neutemeljen.
6.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo med drugim zahteva ugotovitev, da je darilna pogodba, ki sta jo 19. 6. 2020 sklenila toženca, nična zaradi nedopustnega nagiba in nedopustne podlage, saj naj bi bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu tožnikovih vlaganj v skupno premoženje.
7.Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da v pravdi, ki teče pred istim sodiščem po tožbi II P 156/2022, ne bo odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno treba rešiti tudi v tem postopku. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnik po razpadu ekonomske skupnosti in po razvezi zakonske zveze, plačeval obroke kredita, s katerim je bilo pridobljeno skupno premoženje in da mu je na tej podlagi do toženke nastala terjatev. Drži sicer, da bo o tej terjatvi odločalo sodišče v pravdi II P 156/2022, pri tem pa bo moralo presojati tudi utemeljenost ugovora zastaranja, ugovora glede zamudnih obresti ter pobotnega ugovora prve toženke. Drži tudi, da bo morebitna utemeljenost ugovora glede teka zamudnih obresti ter ugovora zastaranja vplivala na utemeljenost tožnikove terjatve po višini, zaradi morebiti utemeljenega pobotnega ugovora in s tem prenehanja tožnikove terjatve (delno ali v celoti) pa bi lahko bil tožnikov zahtevek tudi zavrnjen. Vendar pa pritožnika spregledata, da bo sodišče v tej pravdi, ko bo ugotavljalo, s kakšnim namenom je bila sklenjena sporna darilna pogodba, upoštevalo dejstva in okoliščine, ki so obstajale ob njenem sklepanju v juniju 2020. Šele v teku obeh pravd dani ugovori, predvsem pa morebitna naknadna posledična (delna ali popolna) zavrnitev tožnikovega zahtevka, zato niso odločilni.
8.Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
9.Ker toženca s pritožbo nista uspela, do povračila pritožbenih stroškov nista upravičena (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi z 165. čl. ZPP). Odločitev o tem je že zajeta z odločitvijo o zavrnitvi pritožbe.
-------------------------------
1Zakon o pravdnem postopku.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 13/1, 339, 339/2, 339/2-14
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.