- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 105/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:I.R.105.2010 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Delegacija pristojnosti kot pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, ni namenjena po prepričanju stranke v postopku zagrešenih kršitev procesnih ali materialno pravnih predpisov; temu je namenjen z zakonom natančno predpisan in učinkovit režim pravnih sredstev (npr. ugovora, pritožbe). Zato okoliščine, da je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep, za katerega po tožničinem prepričanju ni imelo podlage, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP.“
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Po tem, ko je Okrajno sodišče v Mariboru, pri katerem je J. H. vložila tožbo, imenovano pozvalo k popravi oziroma dopolnitvi navedenega procesnega akta, je tožnica podala „zahtevo za prenos predmetne tožbe v odločanje in sojenje drugemu stvarno pristojnemu sodišču v Republiki Sloveniji“.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. V konkretnem primeru je iz obširnega predloga tožnice mogoče povzeti, da delegacijo predlaga zaradi nezadovoljstva s sklepom, s katerim jo je Okrajno sodišče v Mariboru pozvalo k popravi oziroma dopolnitvi tožbe in zaradi prepričanja o nepravilnosti tega sklepa.
4. Vendar pa delegacija pristojnosti kot pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, ni namenjena po prepričanju stranke v postopku zagrešenih kršitev procesnih ali materialno pravnih predpisov; temu je namenjen z zakonom natančno predpisan in učinkovit režim pravnih sredstev (npr. ugovora, pritožbe). Zato okoliščine, da je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep, za katerega po tožničinem prepričanju ni imelo podlage, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP.“ Ta namreč zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V konkretnem primeru temu ni tako. Dvoma v nepristranskost sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru tako ni ne po subjektivnem ne po objektivnem kriteriju. Zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog za delegacijo zavrnilo.