Jedro

Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njeno nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, nasprotni udeleženki predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Šele če bi obe možnosti zavrnila in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje ter da zmore sama dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila nasprotni udeleženki zagotovljena pravica do izjave. Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi sodišče to storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in je že na tej podlagi treba izpodbijani sklep razveljaviti.

V utemeljitvi je sodišče navedlo, da sledi mnenju izvedenke, da je nasprotna udeleženka sposobna voliti, ni pa sposobna biti voljena, saj je njeno mišljenje v enem delu močno bolezensko spremenjeno, kar pomeni, da lahko tudi druge odnose, če so ji čustveno pomembni, začne doživljati bolezensko spremenjeno. Dejstvo, da bi se jo volilo, bi bilo zato zanjo psihično preveč naporno in stresno in bi pomenilo nevarnost hudega poslabšanja bolezni, zaradi česar ji je sodišče zato pravico biti voljena odvzelo. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pravico nasprotne udeleženke do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Nasprotna udeleženka A. A., EMŠO: ..., se postavi pod skrbništvo in sicer za: - upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem, - sklepanje pravnih poslov večjih od 300,00 EUR, - upravljanje in razpolaganje z osebnimi računi, s tem, da varovanka lahko tedensko dvigne do 100,00 EUR denarnih sredstev in z njimi razpolaga.

Skrbnik mesečno poravnava tekoče stroške in stroške vezane na nepremičnino, za ostale potrebe se sproti dogovarja z varovanko, poravnava tudi razliko do polne cene oskrbe za njeno mamo B. B. II. Za skrbnika A. A., ki bo v zgoraj opisanem obsegu skrbel za njene pravice in koristi se imenuje Center za socialno delo X, ki bo naloge skrbnika opravljal po svojih pooblaščenih delavcih.

III. Nasprotni udeleženki se vzame pravica biti voljena.

IV. Pri nepremičnini ID znak del stavbe: ... (ID ...), ki je do celote v lasti nasprotne udeleženke, se izbriše zaznamba uvedbe postopka in se zaznamuje postavitev pod skrbništvo.

V. Odredi se popis premičnega in nepremičnega premoženja A. A. 2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pooblaščenec nasprotne udeleženke ter predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podredno, da pritožbeno sodišče samo ustrezno spremeni izpodbijani sklep.

Pritožba navaja, da nasprotna udeleženka pred sodiščem prve stopnje ni imela svojega pravnega zastopnika. Da se je zastopala sama je razlog ta (kot je nasprotna udeleženka povedala pooblaščencu), da ji je bilo nerodno z zadevo seznaniti še koga drugega, naposled pa se je vseeno odločila, da jo v postopku zastopa izbrani odvetnik. Kot je razvidno iz zapisnika o naroku in zaslišanju, sodišče nasprotne udeleženke ni opozorilo na pravno pomoč v postopku niti tedaj, ko je ugotovilo, da nasprotuje skrbništvu, ni ji predstavilo možnosti za zagotovitev le-te bodisi z nasvetom, da si izbere odvetnika bodisi o možnosti za pridobitev brezplačne pravne pomoči ali pa s postavitvijo začasnega skrbnika z nalogo pomagati ji pri uveljavljanju njenih interesov v postopku, še posebej, ker je imela predlagateljica strokovno pomoč v pooblaščeni odvetnici. Šele, če bi nasprotna udeleženka takšno možnost odklonila, bi ji bila zagotovljena pravica do izjave v postopku, tako pa je odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP).

Že po zaključenem naroku, a pred vročitvijo izpodbijanega sklepa, je pooblaščenec nasprotne udeleženke vložil vlogo in na podlagi 292. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZNP-1) predlagal, da se narok znova odpre, da bi se dokazni postopek dopolnil z zaslišanjem izvedenke, saj se nasprotna udeleženka z njenim mnenjem ne strinja. Pritožba meni, da bi ne glede na to, sodišče moralo upoštevati po izteku roka s strani nasprotne udeleženke podane pripombe na izvedeniško mnenje. Nasprotna udeleženka so namreč ni znala pravilno interpretirati zapisa, da je narok zaključen in je bila prepričana, da se pripombe lahko še vedno podajo. Glede na to vztraja pri zaslišanju izvedenke. Nasprotna udeleženka je prepričana, da si izvedenka na podlagi krajšega pogovora z njo ni mogla ustvariti prave slike dogajanja in da je bila pod vplivom obširnih vlog predlagateljice. Iz mnenja izvedenka ni zaznati, katero je tisto časovno obdobje, ko je nasprotna udeleženka zadnjič ravnala negospodarno s svojim premoženjem, pri čemer po navedbah in zatrjevanju nasprotne udeleženke izhaja, da se sporna denarna nakazila in dvigi vsaj v zadnjih 6 mesecih niso dogajali. Nasprotna udeleženka je pooblaščencu zagotovila, da tudi v bodoče ne bo izvajala takih ali podobnih bančnih nakazil. Ali je bila nasprotna udeleženka o tem vprašana s strani izvedenke, ni razvidno. Izvedenka bi morala odgovoriti na vprašanje, ali odločitev nasprotne udeleženke, da takšnih nakazil ne bo več izvrševala in da je bilo zadnje nakazilo pred šest meseci, vpliva na oceno sedanjega psihičnega stanja nasprotne udeleženke ter tudi ali se lahko pri tako ugotovljeni psihični motnji, kot jo je ugotovila izvedenka, lahko ta v različnih časovnih obdobjih pri osebi spreminja (pojavlja v hujši ali blažji obliki).

Nadalje pritožba navaja, da je sodišče samo ugotovilo, da samostojno razpolaganje v višini 100 EUR tedensko pomeni za nasprotno udeleženko hudo omejitev, da pa ji bo tak znesek omogočil življenje po enakih standardih, kot jih je vajena. Pritožba v zvezi s tem opozarja, da nasprotna udeleženka prejema visoko pokojnino – v februarju 2022 npr. 2.567,63 EUR in nato našteva, da gre enkrat tedensko k frizerju, enkrat mesečno k pedikerju, občasno si privošči manikuro, se družabno srečuje v kavarni ali slaščičarni ipd. Njena pokojnina ni z ničemer obremenjena. Nasprotna udeleženka je postavljena z omejitvami v slabši položaj kot preživninski upravičenci, čeprav ima svoje premoženje, s katerim bi lahko razpolagala, razen pri nakazovanju denarja na račun nepoznanih oseb. Glede na to bi bilo treba tehtati pri višini zneska, s katerim lahko sama razpolaga, vse v pritožbi naštete okoliščine in ji priznati bistveno večji tedenski znesek za samostojno razpolaganje. Ta dejstva niso pravilno ugotovljena, sodišče pa svoje odločitve tudi ni prepričljivo obrazložilo.

Na koncu pritožba nasprotuje tudi odločitvi, da se ji odvzame pasivna volilna pravica. V zadevi ne gre za popoln odvzem poslovne sposobnosti v smislu drugega odstavka Zakona o volitvah v državni zbor3 (v nadaljevanju: ZVDZ), kar pomeni, da že prvi pogoj za odvzem volilne pravice ni izpolnjen. Ta je dopusten le v primeru popolnega odvzema poslovne sposobnosti ter hkratni nesposobnosti razumevanja pomena, namena in učinkov volitev. Tega sodišče ni ugotovilo.

3. V odgovorih na pritožbo predlagateljica in Center za socialno delo X pritrjujeta izpodbijani odločitvi in predlagata zavrnitev pritožbe. Pooblaščenka predlagateljica je tudi priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba pravilno opozarja na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do izjave je pomembna prav v vsakem sodnem postopku, še posebej pa v takšnih postopkih, ki lahko tako hudo posežejo v človekove pravice, kot ravno postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Že samo sodišče prve stopnje je ugotovilo, da omejitve, ki jih prinaša izpodbijani sklep, pomenijo za nasprotno udeleženko hudo omejitev. Nasploh postavitev osebe pod skrbništvo pomeni hud poseg v človekove pravice: posamezniku popolnoma ali vsaj deloma onemogoča, da bi samostojno odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo in samostojno nastopal v pravnem prometu.4 Že iz tega razloga mora sodišče tak postopek voditi kar se da skrbno, še posebej pa poskrbeti, da se osebi, ki naj se postavi pod skrbništvo, skozi celoten postopek brez izjeme zagotavlja pravica do izjave. Del te je tudi, da se osebi predstavi možnost, da si izbere odvetnika, in jo pouči o možnostih za pridobitev brezplačne pravne pomoči, oziroma, da se ji postavi začasnega skrbnika z nalogo pomagati ji pri uveljavitvi njenih pogledov v postopku. Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njeno nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, nasprotni udeleženki predstaviti zgoraj opisane možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Šele če bi obe možnosti zavrnila in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje ter da zmore sama dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila nasprotni udeleženki zagotovljena pravica do izjave.5 Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi sodišče to storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in je že na tej podlagi treba izpodbijani sklep razveljaviti. Ob tem je treba dodati, da je sodišče prve stopnje vlogo pooblaščenca nasprotne udeleženke (v kateri podaja navedbe, ki se nanašajo na izvedeniško mnenje, predlaga ponovno odprtje naroka in neposredno zaslišanje izvedenke) prejelo že pred izdajo izpodbijanega sklepa, pa se do te vloge v izpodbijanem sklepu ni opredelilo.

6. Pritožba pravilno opozarja tudi na pomanjkljivo obrazložitev kako je sodišče prve stopnje prišlo do zneska tedenskega dviga 100 EUR, kolikor lahko nasprotna udeleženka dvigne brez odobritve skrbnika. Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje upošteva tudi pritožbene navedbe, ki (glede na ugotovljeno kršitev pravice do izjave) predstavljajo dovoljene pritožbene novote.

7. Pravilno pa je tudi pritožbeno opozorilo, ki se nanaša na odvzem pasivne volilne pravice. V utemeljitvi je sodišče navedlo, da sledi mnenju izvedenke, da je nasprotna udeleženka sposobna voliti, ni pa sposobna biti voljena, saj je njeno mišljenje v enem delu močno bolezensko spremenjeno, kar pomeni, da lahko tudi druge odnose, če so ji čustveno pomembni, začne doživljati bolezensko spremenjeno. Dejstvo, da bi se jo volilo, bi bilo zato zanjo psihično preveč naporno in stresno in bi pomenilo nevarnost hudega poslabšanja bolezni, zaradi česar ji je sodišče zato pravico biti voljena odvzelo. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pravico nasprotne udeleženke do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen. Odvzem volilne pravice bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani morejo utemeljevati le okoliščine, iz katerih izhaja, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev (drugi odstavek 7. člena ZVDZ), o čemer pa v izpodbijanem sklepu ni razlogov.

8. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka po naravi stvari ni mogoče odpraviti pred pritožbenim sodiščem. Pooblaščenec nasprotne udeleženke mora imeti možnost, da se izreče o celotnem procesnem gradivu. Razveljavitev pa narekuje tudi obsežnost dopolnitve dejanskega stanja, potrebne za sprejem pravilne odločitve.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati vlogo nasprotne udeleženke z dne 15. 4. 2022 in zavzeti do teh navedb ustrezno stališče, potem pa po potrebi zahtevati ustrezno dopolnitev izvedeniškega mnenja. Če bo presodilo, da je potrebno neposredno zaslišanje izvedenke, jo bo moralo zaslišati. Prav tako bo v primeru ponovne odločitve o postavitvi nasprotne udeleženke pod skrbništvo moralo ponovno pretehtati višino zneska tedenskega dviga denarnih sredstev z njenega računa in pri tem upoštevati pritožbene navedbe. Ponovno pa bo sodišče prve stopnje moralo pretehtati (po potrebi pridobiti tudi ustrezno dopolnitev izvedeniškega mnenja) tudi odločitev o o omejitvi volilne pravice.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami. 2 Uradni list RS, št. RS 16/2019. 3 Uradni list RS, št. RS 44/1992, s spremembami. 4 V. Rijavec, A. Galič: Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1): razširjena uvodna pojasnila, Ljubljana, GV Založba, 2020, str. 163. 5 VSL II Cp 1059/2021.