Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba zoper stroškovne sklepe v upravnem sporu ni dovoljena.
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona (v konkretnem primeru na podlagi ZUS-1) pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu.
I. Pritožba se zavrže. II. Tožnica in stranka z interesom Center za socialno delo Savinjsko – Šaleška sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Upravno sodišče je s sklepom in sodbo II U 472/2019 z dne 13. 12. 2022 med drugim odločilo, da je tožnica dolžna plačati stranki z interesom Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Savinjsko – Šaleška stroške postopka, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom (V. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom je nato na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožnici naložilo, da stranki z interesom CSD Savinjsko – Šaleška plača stroške postopka v višini 3.993,85 EUR (I. točka izreka), v preostalem delu pa je predlog stranke z interesom CSD Savinjsko – Šaleška za priznanje stroškov zavrnilo (II. točka izreka).
2. Zoper I. točko izreka navedenega sklepa tožnica (v nadaljevanju pritožnica) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti zavrne stroškovni zahtevek stranke z interesom, podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
3. Stranka z interesom CSD Savinjsko – Šaleška je na pritožbo odgovorila ter Vrhovnemu sodišču predlagala, naj pritožbo kot nedovoljeno zavrže, podrejeno, naj jo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša pritožbene stroške.
**K I. točki izreka**
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Pritožbo zoper sklep ureja določba prvega odstavka 82. člena ZUS-1, po kateri se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Pritožba zoper sklep je zato dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe (kot je obravnavani) ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Vrhovno sodišče zato vztraja pri stališču, ki ga je sprejelo v zadevi I Up 149/2017 z dne 9. 5. 2018, in sicer, da pritožba zoper stroškovne sklepe v upravnem sporu ni dovoljena.1
6. Do takšnega razumevanja 82. člena ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, iz katere izhaja, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka razlaga po namenu zakona, saj je dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih. Med takšne primere ne sodi odločanje o stroških postopka, saj slednji predstavljajo stransko terjatev, ki je po pravnem pomenu, praviloma pa tudi po višini, manj pomembna od odločitve o glavni stvari.2
7. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedeno stališče ni v nasprotju s 25. členom Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njihovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.3 Ustavno sodišče je v odločbi Up-188/01 z dne 25. 3. 2002 sprejelo stališče, da iz ustavne pravice do pravnega sredstva ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških, prvič sprejeto pred drugostopenjskim sodiščem, moralo biti dopustno pravno sredstvo. Ker tudi Upravno sodišče odloča kot drugostopenjsko sodišče (njegove odločbe po naravi in funkciji postanejo pravnomočne), iz razlogov citirane odločbe smiselno izhaja, da ZUS-1 ni neustaven, ker zoper stroškovno odločitev Upravnega sodišča ne določa pritožbe.4
8. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 je bilo treba po zgoraj obrazloženem pritožbo kot nedovoljeno zavreči. 9. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da ni odločilno, da je sklep Upravnega sodišča vseboval pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona (v konkretnem primeru na podlagi ZUS-1) pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu.
**K II. točki izreka**
10. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Svoje stroške pritožbenega postopka trpi tudi stranka z interesom CSD Savinjsko – Šaleška, saj zaradi nedovoljenosti pritožbe s svojim odgovorom na pritožbo ni dodatno prispevala k razjasnitvi zadeve, zato priglašeni stroški niso bili potrebni in jih Vrhovno sodišče ni priznalo (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ter prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
1 Tako stališče je sprejeto tudi v nadaljnji upravno sodni praksi, prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 9/2019 z dne 24. 4. 2019, I Up 179/2020 z dne 13. 1. 2021 in I Up 177/2022 z dne 7. 12. 2022. 2 Vrhovno sodišče lahko poseže v odločitev o stroških kot stranski terjatvi le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari. 3 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 149/2017 z dne 9. 5. 2018, I Up 210/2017 z dne 10. 10. 2018, I Up 9/2019 z dne 24. 4. 2019, I Up 105/2019 z dne 28. 8. 2019 in I Up 213/2021 z dne 17. 11. 2021. 4 Po stališču pravne teorije in sodne prakse Vrhovnega sodišča v civilnih in gospodarskih zadevah pritožba zoper sklep drugostopenjskega sodišča o stroških ni dovoljena niti na podlagi ZPP, gl. 2. točko komentarja Jana Zobca k 363. členu ZPP v: dr. Ude in drugi: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 504, ter npr. sklepe Vrhovnega sodišča Cpg 2/2011 z dne 20. 3. 2012, Cp 12/2020 z dne 22. 5. 2020 in Cp 34/2020 z dne 27. 1. 2021.