Jedro

Izrek sodbe ni nerazumljiv, saj je povsem jasno, da gre za razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka glede prve tožnice in ne zoper prvo tožnico. To nenazadnje povsem jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša izključno na prvo tožnico.

Ker se pravni položaj drugega tožnika zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvega tožnika, v ničemer ne bi izboljšal, je višje sodišče njegovo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo.

Izrek

I. Pritožba prve tožnice se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba drugega tožnika se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 71388/2017 z dne 11. 8. 2017 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 71388/2017 z dne 18. 9. 2017 zoper prvo tožnico razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa in postopek zoper prvo tožnico ustavilo.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila oba tožnika, oba zaradi bistvene kršitve določb postopka. Predlagala sta razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov nista priglasila.

3. Tožena stranka je na pritožbi odgovorila ter predlagala zavrnitev pritožbe prvega tožnika in zavrženje pritožbe drugega tožnika. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba prvega tožnika ni utemeljena, pritožba drugega tožnika pa ni dovoljena.

O pritožbi prve tožnice

5. Prva tožnica sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki jo vidi v tem, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo glede prve tožnice in glede nje postopek ustavilo, zapisalo „zoper“ prvo tožnico, namesto „glede“ prve tožnice.

6. Izrek sodbe ni nerazumljiv, kot to trdi pritožnica, saj je povsem jasno, da gre za razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka glede prve tožnice in ne zoper prvo tožnico. To nenazadnje povsem jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša izključno na prvo tožnico. V izreku izpodbijanega sklepa gre zgolj za tipkarsko napako, ki jo bo sodišče prve stopnje odpravilo s popravnim sklepom, in ne za nerazumljiv izrek.

7. Prva tožnica izpodbijanemu sklepu očita tudi nezakonitost, saj meni, da sodišče ni imelo podlage za ustavitev postopka, ker so bili podani vsi pogoji za odlog ali oprostitev sodne takse. Glede na to, da je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 161/2018 z dne 17. 4. 2018, je nedopustno vsakršno razpravljanje o tem, ali so podani pogoji za odlog plačila ali oprostitve sodne takse. Pravnomočne odločitve ni mogoče spreminjati, zaradi česar so pritožbene navedbe neutemeljene tudi v tem delu.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi drugega tožnika

9. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz tega izhaja, da ima pravni interes tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352).

10. Ker se pravni položaj drugega tožnika zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvega tožnika, v ničemer ne bi izboljšal, je višje sodišče njegovo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo (4. odstavek 343. člena v zvezi s 352. členom ZPP).