Jedro

Sodišče se strinja s stališčem pritožbenega organa, da poziv upravnega organa prve stopnje, naj tožnica predloži izjavo o odpravi pomanjkljivosti iz odločbe z dne 28. 2. 1985, ki se nanašajo na tisti del programa, ki je bil dejansko spremenjen, ni imel smisla. Moral pa bi se opredeliti do tega, ali omenjena sprememba vpliva na presojo skladnosti z izdanim gradbenim dovoljenjem, in to na podlagi ponovnega tehničnega pregleda. Prvostopenjski upravni organ sicer navaja, da sprememba tehnologije posega v pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za že zgrajeni objekt za izdelavo letev in izolacijskih stekel, ne pove pa, v katerem delu oz. kateri pogoji izdanega gradbenega dovoljenja se ukvarjajo s tehnologijo proizvodnje in na kakšen način. Zato ni mogoč niti preizkus, ali gre dejansko za tako spremembo, ki bi zaradi narave stvari morala biti preizkušena v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Škofja Loka št. 351-319/2012 z dne 4. 7. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za „zgrajeni objekt (izdelava letev in izolacijskih stekel) in novi program“, stoječ na tam naštetih zemljiščih v k.o. ...

V obrazložitvi odločbe upravni organ ugotavlja, da je bila 28. 2. 1985 izdana odločba o odpravi pomanjkljivosti št. 351-120/83-3. Tožnica je podala izjavo, da je te odpravila, pri tem pa navedla, da novi program opušča zastarele in okoljsko manj primerne tehnologije lakiranja in polnjenja akumulatorjev, kar da je nadomeščeno z dovoljeno in sodobnejšo tehnologijo. Upravni organ meni, da omenjeno ne more biti predmet tega upravnega postopka, saj gre za poseg v pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za objekt za izdelavo letev in izolacijskih stekel. Zato se to lahko obravnava le v novem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (z novim programom). Posledično v tej zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za ponovni tehnični pregled, niti ni bilo potrebe za reproduciranje preostalega arhivskega gradiva in s tem povezanih stroškov. Glede na navedeno in ker tožnica ni dostavila niti geodetskega načrta novega stanja zemljišča in novozgrajenih objektov na njem, je upravni organ zahtevo zavrnil. Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. V razlogih med drugim poudarja, da gre v obravnavanem primeru dejansko za postavitev drugačnega zahtevka za izdajo uporabnega dovoljenja v odnosu do objekta, ki je bil predmet izdanega gradbenega dovoljenja. V obravnavanem postopku so bile namreč ugotovljene pomanjkljivosti v objektu kot funkcionalni celoti, zato zgolj z izločitvijo dela te funkcionalne celote, ki se je v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja izkazal za spornega in je bil potreben odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, ne daje podlage za drugačno odločitev.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi opisuje potek postopka za izdajo uporabnega dovoljenja, v katerem je bila 28. 2. 1985 na podlagi zapisnika komisije za tehnični pregled izdana odločba za odpravo pomanjkljivosti. Pojasnjuje, da je v obravnavanem tovarniškem poslopju opustila lakirnico in akumulatorsko postajo, na katere so se nanašale zahteve za odpravo pomanjkljivosti iz omenjene odločbe, v njune prostore pa namestila linijo za sortiranje, za katero niso potrebni posebni pogoji. V zvezi s tem je bil že razpisan ogled objekta, ki pa je bil nato preklican, postopek zamrznjen, spis pa arhiviran. Zaradi spremenjenega programa je nato 21. 11. 2012 vložila dopolnitev zahtevka, upravni organ pa bi moral po predložitvi njene izjave z dne 9. 5. 2013 o odpravljenih pomanjkljivostih imenovati komisijo za ponovni tehnični pregled, tako kot je sklenil tudi na ustni obravnavi 17. 4. 2013. Šele na podlagi poročila komisije bi bilo mogoče odločiti, ali je s spremenjeno uporabo objekta še podana skladnost z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Upravni organ na lastne sklepe (o imenovanju komisije za ponovni tehnični pregled) sicer ni vezan, če zato obstojijo upravičeni razlogi, mora pa to v odločbi obrazložiti. V nasprotnem primeru stranki ni omogočeno, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Zaradi opustitve tehničnega pregleda je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Ne strinja se, da je sprememba tehnološke opreme oz. spremenjeni proizvodni program lahko le predmet pridobitve novega gradbenega dovoljenja. Sicer bi vsi proizvodni obrati v državi ob spremembi tehnologije morali pridobiti novo gradbeno in uporabno dovoljenje, ne glede na to, za kakšne spremembe gre. Relevantne so le spremembe, ko gre za neskladje z že izdanim gradbenim dovoljenjem glede tistih bistvenih zahtev in elementov, ki bi lahko vplivali na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt. Tega upravni organ ni ugotavljal. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Med strankama ni sporno – te okoliščine pa izhajajo tudi iz predloženih upravnih spisov –, da je bila izpodbijana odločba izdana v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja za proizvodni objekt, zgrajen na zemljiščih v k.o. ..., in v katerem je bila na podlagi tedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in naslednji, v nadaljevanju ZGO/84) izdana odločba za odpravo pomanjkljivosti št. 351-120/83-3 z dne 28. 2. 1985. Prav tako ni sporno, da se omenjeni postopek ni končal z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja.

To pomeni, da je tožnica vlogo, ki jo je organ v tej zadevi prejel 28. 9. 2012 in s katero je svojo zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja dopolnila, vložila v odprti upravni zadevi za izdajo uporabnega dovoljenja, vodeni na podlagi določb ZGO/84. Ker se po 194. členu ZGO-1 postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah ZGO/84, je treba pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe uporabiti omenjeni zakon.

Če gre za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega pred 27. 11. 1984, komisija na tehničnem pregledu presodi skladnost objekta z zahtevami iz 8.a člena in skladnost objekta z gradbenim dovoljenjem (drugi odstavek 70. a člena ZGO/84). Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komisije izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, odločbo, s katero izda uporabno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja, ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali pa odredi, da je treba objekt podreti oziroma odstraniti, če gre za takšne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, ogrožajo pa varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedne objekte ali okolje (prvi odstavek 71. člena). Če se z odločbo odredi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, mora investitor potem, ko jih je odpravil, zahtevati, da se opravi ponovno tehnični pregled (prvi odstavek 73. člena). Pri ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezni član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali naknadno opraviti. Na podlagi poročila komisije za ponovni tehnični pregled izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, ustrezno odločbo (drugi odstavek istega člena).

Tožnica je v obrazložitvi omenjene dopolnitve zahteve navedla, da je zaradi spremembe okoljske zakonodaje in tehničnih zahtev opustila lakiranje izdelkov na lokaciji objekta, zaradi podobnih razlogov tudi akumulatorsko postajo, in da je v oba prostora, označena za navedene tehnične postopke, namestila opremo za sortiranje, za katero niso potrebni posebni pogoji. To pomeni, da je tožnica zatrjevala spremembo dejanskega stanja v objektu, do katere je prišlo po opravljenem tehničnem pregledu in po izdaji odločbe o odpravi pomanjkljivosti v letu 1985, in to v delu, v zvezi s katerim so bile tedaj na tehničnem pregledu ugotovljene pomanjkljivosti.

Upoštevaje navedeno se sodišče strinja s stališčem pritožbenega organa, da poziv upravnega organa prve stopnje, naj tožnica predloži izjavo o odpravi pomanjkljivosti iz odločbe z dne 28. 2. 1985, ki se nanašajo na tisti del programa, ki je bil dejansko spremenjen, ni imel smisla. Moral pa bi se opredeliti do tega, ali omenjena sprememba vpliva na presojo skladnosti z izdanim gradbenim dovoljenjem, in to na podlagi ponovnega tehničnega pregleda. Prvostopenjski upravni organ sicer navaja, da sprememba tehnologije posega v pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za že zgrajeni objekt za izdelavo letev in izolacijskih stekel, ne pove pa, v katerem delu oz. kateri pogoji izdanega gradbenega dovoljenja se ukvarjajo s tehnologijo proizvodnje in na kakšen način. Zato ni mogoč niti preizkus, ali gre dejansko za tako spremembo, ki bi zaradi narave stvari morala biti preizkušena v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja.

Poleg tega bi moral upravni organ, če je štel, da ni skladnosti z izdanim gradbenim dovoljenjem, izdati eno od odločb iz prvega odstavka 71. člena ZGO/84. Zoper njo bi imela tožnica možnost vložiti pritožbo (prvi odstavek 72. člena ZGO/84), kar pomeni, da bi se v tem okviru presojalo tudi, ali je zaradi druge tehnološke opreme, kar zatrjuje tožnica, in ki naj bi bila nameščena v dveh prostorih objekta, česar organ niti ni ugotavljal, treba pridobiti novo oziroma spremenjeno gradbeno dovoljenje. To pomeni, da je bila izpodbijana odločba tudi v tem pogledu izdana v nasprotju z ZGO/84. Upravni organ v izpodbijani odločbi navaja še, da tožnica v postopku ni predložila novega geodetskega načrta, pri čemer se sklicuje na njeno zavezo z ustne obravnave z dne 17. 4. 2013, da ga bo dostavila naknadno, pa tega do izdaje izpodbijane odločbe ni storila. Sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da je prvostopenjski organ v pozivu z dne 9. 11. 2012 to zahtevo za predložitev načrta utemeljil na 68. členu ZGO/84, ki govori o tem, da mora investitor na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji vso potrebno dokumentacijo, med drugim geodetski načrt novega stanja zemljišča in novozgrajenih objektov na zemljišču. Omenjeni poziv je bil poslan tožnici pred prvo zavrnilno odločbo z dne 26. 11. 2012, izdano v tej zadevi, ki je bila nato z odločbo pritožbenega organa z dne 1. 2. 2013 odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. V njem omenjeni poziv ni bil ponovljen oziroma tožnici na omenjeni ustni obravnavi ni bil dan rok za predložitev tega dokaza, na potek katerega bi lahko upravni organ oprl za stranko negativne posledice njene opustitve.

Glede na navedeno je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek na prvo stopnjo (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je zastopal odvetnik, se ji na podlagi drugega odstavka 3. člena omenjenega pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Plačana sodna taksa za postopek v višin 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).