Jedro

Ugotovitev o pravnomočnosti sodbe nemškega sodišča je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je opremljena originalna sodba, tega potrdila pa po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po Uredbi 44/2001. Sicer pa pravnomočnost tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001 ni pogoj za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep istega sodišča z dne 21. 1. 2010, s katerim je priznalo sodbo Deželnega sodišča Gera, opr. št. 3 HK O 392/04, z dne 15. 5. 2006, ki je postala pravnomočna 10. 4. 2007, na podlagi katere je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek v višini 168.536,19 EUR z obrestmi in procesne stroške.

2. Proti sklepu o ugovoru je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja „razloge po 34. in 35. členu“ Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba 44/2001), s predlogom, da ji Vrhovno sodišče ugodi, „sklep razveljavi in odloči, da se ne potrdi izvršljivost tuje sodne odločbe.“

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Osrednji pritožbeni očitek se nanaša na ugotovitev, vsebovano v izreku sklepa, da je postala sodba nemškega sodišča pravnomočna. Ugotovitev o pravnomočnosti sodbe nemškega sodišča je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je opremljena originalna sodba, tega potrdila po pravu države izvora pa ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po Uredbi 44/2001. Sicer pa pravnomočnost tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001 ni pogoj za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe, čemur pritrjuje tudi pritožnik, zato ta pritožbeni očitek za odločitev o pritožbi sploh ni relevanten.

6. Pritožnik napada tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da pooblaščenec stranke A. L. ni bil odvetnik, ne dokazuje, da vročitev ni bila opravljena. Tega zaključka pritožnik z navedbo, da s prenehanjem statusa odvetnika nasprotni udeleženec ni imel več pooblaščenca in da bi mu moralo sodišče pisanja vročati neposredno ali mu postaviti pooblaščenca za vročanje. To so vse vprašanja, ki so se razreševala pred nemškim sodiščem, ki je izdalo potrdilo o izvršljivosti. Vrhovno sodišče zato tega pritožbenega očitka ni moglo sprejeti.

7. Na podlagi povedanega je Vrhovno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.