Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot pravilno opozarja pritožnica, je treba izpodbijani sklep razveljaviti že zato, ker je sodišče prvo stopnje spregledalo, da je ravno postopek delitve solastnine za parcelo št. 1 (v zadevi pod opr. št. N 65/2018), skupaj s sporno stavbo, ki je predmet tukajšnjega postopka za vzpostavitev etažne lastnine, že pravnomočno prekinjen do pravnomočne odločitve o glavni stvari v obravnavani zadevi opr. št. II N 718/2022. To potrjuje pritožbi priložen sklep opr. št. N 65/2018 z dne 14. 5. 2024, ki je postal pravnomočen pred izpodbijanim sklepom. Če bi obveljal izpodbijani sklep, bi prišlo do absurdne situacije, ko bi bila oba postopka, v katerih naj bi se reševalo predhodno vprašanje, prekinjena in se v nobenem postopku zadeva glede stavbe, ki leži na parc. št. 1, ne bi obravnavala.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine na stavbi z naslovom X. (ID znak 0000-5440), ki stoji na parceli št. 1, k. o. 000 X, do pravnomočnega zaključka postopka razdružitve solastnine opr. št. N 65/2018, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah.
2.Nasprotna udeleženka s pravočasno pritožbo izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov po drugem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3.V bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je ravno zadeva opr. št. N 65/2018 glede nepremičnine 1, na kateri stoji stavba, prekinjena do pravnomočnosti odločitve v obravnavani zadevi opr. št. II N 718/2022. Nadalje poudarja, da je bila lastnina na hiši, ki leži na parc. št. 1, v naravi že razdružena oziroma razdeljena, in da ni sporno med udeleženkama, kateri posamezni deli pripadajo udeleženkam. Na stavbi oziroma parceli že obstaja dejanska etažna lastnina oziroma navidezna solastnina. Zato je predlagateljica vložila predlog za vzpostavitev etažne lastnine v obravnavani zadevi in določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o delitvi solastnine v konkretnem primeru niso relevantne za odločitev. Zadeva N 65/2018 tako ni ovira za končanje tega postopka vzpostavitve etažne lastnine. Ker je stavba v naravi že razdeljena, ni potrebna nikakršna delitev, zato tudi ni podlage za pravno varstvo po SPZ , ki se uveljavlja v drugem postopku.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 13. člena ZPP) oziroma odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo (prvi odstavek 206. člena ZPP).
6.Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da se v zadevi opr. št. N 65/2018 pred Okrajnim sodišče v Domžalah med predlagateljico B., d.o.o., in nasprotno udeleženko A. A., vodi postopek razdružitve solastnine na treh nepremičninah, med katerimi je tudi parcela št. 1 s stanovanjsko stavbo na naslovu X., ki je predmet tega postopka in ima tri posamezne dele. V obravnavani zadevi predlagateljice A. A. zoper nasprotno udeleženko B., d.o.o., se vodi postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine na isti stavbi. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti prekinilo postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine do pravnomočnega zaključka postopka razdružitve solastnine, opr. št. N 65/2018, z utemeljitvijo, da v kolikor bo vzpostavitve etažne lastnine prišla v poštev kot del razdružitve solastnine, jo bo vzpostavilo sodišče v drugi zadevi. V kolikor pa bi odločilo drugače, tudi vzpostavitev etažne lastnine v tem postopku ne bi imela smisla in bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
7.Kot pravilno opozarja pritožnica, je treba izpodbijani sklep razveljaviti že zato, ker je sodišče prvo stopnje spregledalo, da je ravno postopek delitve solastnine za parcelo št. 1 (v zadevi pod opr. št. N 65/2018), skupaj s sporno stavbo, ki je predmet tukajšnjega postopka za vzpostavitev etažne lastnine, že pravnomočno prekinjen do pravnomočne odločitve o glavni stvari v obravnavani zadevi opr. št. II N 718/2022. To potrjuje pritožbi priložen sklep opr. št. N 65/2018 z dne 14. 5. 2024, ki je postal pravnomočen pred izpodbijanim sklepom (glej priloga A6 v spisu). Če bi obveljal izpodbijani sklep, bi prišlo do absurdne situacije, ko bi bila oba postopka, v katerih naj bi se reševalo predhodno vprašanje, prekinjena in se v nobenem postopku zadeva glede stavbe, ki leži na parc. št. 1, ne bi obravnavala.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
-------------------------------
(1) v okviru določb SPZ.
(2) in določitve pripadajočega zemljišča na delu parcele 3287, kolikor presega stavbišče stavbe.
(3) v luči določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča pripadajočega zemljišča - ZVEtL-1.
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.