12. 7. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marijane Đorđević, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Ošabnik, Klofutar in partnerji, o. p., d. o. o., Kranj, na seji 12. julija 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sedmega odstavka 9. člena Pravilnika o zdravniških licencah (Uradni list RS, št.109/99, 107/2000, 45/02, 44/04, 136/06 in 25/10) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 214/2017 z dne 17. 1. 2018 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1443/2016 z dne 19. 4. 2017 v zvezi z odločbo Ministrstva za zdravje št. 021-98/2012/22 z dne 5. 9. 2016 v zvezi z odločbo Zdravniške zbornice Slovenije št. 1631-146/2012 z dne 14. 6. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija šesti odstavek 9. člena Pravilnika o zdravniških licencah (v nadaljevanju Pravilnik). Očita mu neskladje z drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Navaja, da izpodbijana določba brez pravne podlage v Zakonu o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 58/08, 40/17, 49/18 in 66/19 – v nadaljevanju ZZdrS) in zato samostojno in na originalen način določa pogoje za podaljšanje zdravniške licence. Pobudnica poudarja, da izpodbijana določba vsebuje pogoj "mogoče dvomiti v njegovo usposobljenost", ki Zdravniški zbornici omogoča arbitrarno odločanje o tem, kateremu zdravniku bo v postopku za podaljšanje licence naložila obveznost opravljanja preizkusa usposobljenosti in kateremu ne. Opozarja še, da je bil sprejet nov Pravilnik o zdravniških licencah (Uradni list RS, št. 48/15 – v nadaljevanju Pravilnik/15), ki je sporen pogoj opustil in podrobneje uredil postopek. Pobudnica meni, da gre za poskus odprave predhodne protiustavne in nezakonite ureditve.

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo zoper odločitve državnih organov, navedenih v 2. točki izreka tega sklepa. Odločitvam Zdravniške zbornice, Ministrstva ter sodbi Upravnega sodišča očita kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), neutemeljeno razlikovanje med "nespecialističnimi" in "specialističnimi" licencami (kršitev drugega odstavka 120. člena Ustave), sprejetje stališč v nasprotju z ZZdrS (kršitev 2. člena in drugega odstavka 120. člena Ustave) ter sprejetje neustreznih stališč glede pristopa k preizkusu usposobljenosti (kršitev 49. člena Ustave). Sklepu Vrhovnega sodišča očita, da postavlja previsok standard pojmu huda posledica. Meni, da hujše posledice, ki sledijo izgubi licence, jasno izhajajo iz veljavne zakonodaje – nezmožnost opravljanja zdravniškega poklica in izguba obstoječe zaposlitve. Vrhovno sodišče naj bi zato kršilo pravico do pritožbe (23. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (25. člen Ustave).

B.

3.Pobudnica navaja, da izpodbija šesti odstavek 9. člena Pravilnika. Vendar iz njenih navedb izhaja, da nasprotuje sedmemu odstavku 9. člena Pravilnika, ki določa, da lahko zbornica predpiše preizkus usposobljenosti, če je na podlagi predložene dokumentacije oziroma dosedanjega dela zdravnika mogoče dvomiti o njegovi usposobljenosti za delo na določenem strokovnem področju. Zato je Ustavno sodišče opravilo preizkus ustavnosti in zakonitosti te določbe podzakonskega predpisa.

4.Pobudnica je pobudo vložila v času, ko Pravilnik ni več veljal. Pravilnik je prenehal veljati z uveljavitvijo Pravilnika/15. Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče presoja predpis, ki v času vložitve pobude ne velja več, če niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Pobudnica mora za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo. Pobudnica nima pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je prenehal veljati, če ne izkaže, da bi bilo z morebitno ugoditvijo pobudi mogoče odpraviti posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti.

5.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je prenehal veljati že pred vložitvijo pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.

6.Izpodbijana določba Pravilnika ni učinkovala neposredno. Pobudnica pravovarstveno potrebo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je vložila zoper odločbo Zdravniške zbornice, odločbo Ministrstva ter odločitvi sodišč. Vendar te odločitve ne temeljijo na izpodbijani določbi Pravilnika. Na tej določbi temelji odločba, s katero je bila pritožnici naložena obveznost opravljanja preizkusa poklicne usposobljenosti.[1] Ta odločba pa ni predmet presoje po obravnavani ustavni pritožbi. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla privesti do izboljšanja pravnega položaja pobudnice. Zato pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Pravilnika. Ustavno sodišče je njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

dr. Matej Accetto Podpredsednik

[1]Gre za odločbo Zdravniške zbornice Slovenije št. 1631-146/2012/41 z dne 5. 6. 2013.