Jedro

Prepoved uresničevanja glasovalne pravice tožene stranke na skupščini bi zanjo pomenil težjo posledico kot v primeru dopuščenega glasovanja na skupščini z možnostjo tožnikov vložiti tožbo na neveljavnost sprejetih sklepov, kar bi zanju pomenilo milejšo škodljivo posledico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožnikov z dne 3. 2. 2022 za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (I. točka izreka). Sklenilo je še, da tožnika krijeta stroške postopka zavarovanja (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožnika ne podata konkretnih trditev, da bi oziroma zakaj bi v primeru glasovanja tožene stranke o predlaganih sklepih na skupščini 23. (24.) 2. 2022 ter v primeru sprejetja po dnevnem redu z dne 26. 1. 2022 predlaganih sklepov prišlo do prenehanja družbe. Takšna posledica ne izhaja iz vsebine predlaganih sklepov, ob odsotnosti konkretnih nasprotnih trditev in dokazov. Predlagani sklepi se nanašajo na imenovanje organov skupščine, potrditev sklepov skupščine z dne 20. 10. 2021 o imenovanju organov skupščine, sprejemu letnega poročila in računovodskega izkaza za leto 2020, nepodelitvi razrešnice poslovodji za poslovno leto 2020, seznanitvi z direktorjevim poročilom za poslovno leto 2020, ugoditvi zahtevi družbenikov za vpogled in dostop do informacij, imenovanje revizijske družbe za posebnega revizorja glede nakupa dveh poslovnih deležev za ceno, ki presega knjigovodsko in nominalno vrednost deležev, vložitvi odškodninske tožbe zoper tožnika za škodo v zvezi z opravljanjem funkcij, razveljavitvi sklepa skupščine, da stroške sklica krije tožena stranka. Nadalje se sklepi nanašajo na seznanitev z ekonomsko finančnim položajem družbe in posameznimi preteklimi dejstvi ter okoliščinami, na odpoklic direktorja in imenovanja drugega ter na terjatve in obveznosti družbe do tožnikov.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo tožnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da s predlaganim dnevnim redom želi tožena stranka preko direktorja zaobiti 2. člen Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) in se izogniti izvršitvi sklepa skupščine, ki je bil kot zakonit in veljaven ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo. Hkrati želi izigrati prvostopno odločbo v tem postopku in sanirati kršitve, katere je sodišče že ugotovilo z več kot stopnjo prepričanja ter doseči ekskulpacijo ravnanj. Tožena stranka si nadeja, da bo sklepe izglasovala, s čimer bo zlorabila svojo glasovalno pravico z namenom upravičitve preteklih ravnanj. Končno fazo predstavlja stečaj družbe in prenehanje obstoja. Skupščina z dne 23. 2. 2022 je namenjena nedopustnemu interesu tožene stranke po uničenju družbe. Tožena stranka je tekom postopka že izpostavila, da nima več interesa po nadaljevanju družbeništva (s predhodno izvedenimi prenosi je družbo povsem izčrpala), po drugi strani so vsi prenosi sporni oziroma njihova zakonitost ter so predmet sodnih postopkov. Kolikor družbe ne bo več, ne bo več aktivne legitimacije, kar bo imelo za posledico zaključek sodnih postopkov zoper toženo stranko. Za svoja ravnanja ne bo odškodninsko odgovarjala in bo lahko zadržala vso protipravno pridobljeno premoženje na škodo družbenikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnika neutemeljeno navajata, da je odločitev arbitrarna in da ne omogoča preizkusa. Sklep je mogoče preizkusiti. Sodišču prve stopnje neutemeljeno očitata, da se ni opredelilo do večine pravno relevantnih zatrjevanj tožnikov in pri tem, razen glede namena izogniti se nadaljnjim odškodninskim postopkom, ne pojasnita konkretno katera so izostala zatrjevanja. Tudi ne drži, da se sodišče ni opredelilo in ni presodilo zatrjevanj tožnikov glede namena tožene stranke izogniti se nadaljnjim odškodninskim postopkom ter izključitvi tožene stranke. Presodilo je, da v primeru zlorabe položaja in pravic ter protipravnega ravnanja poslovodstva družbe (in tožene stranke), so ti lahko odškodninsko odgovorni za nastalo škodo in bodo lahko oškodovanci zavarovali terjatve v postopkih, v katerih jih bodo uveljavljali (13. točka obrazložitve sklepa).

5. Ne drži očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo testa sorazmernosti pravic, kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb postopka, ki ima vpliv na pravilnost in zakonitost odločbe. Kar zadeva test sorazmernosti z vidika zatrjevanega javnega interesa tožeče stranke in zasebnega interesa tožene stranke, je sodišče prve stopnje odgovorilo, da temu ni mogoče pritrditi, ker sta interesa, ki ju zasledujeta stranki, nasprotujoča si zasebna interesa (17. točka obrazložitve sklepa). Glede testa sorazmernosti z vidika tehtanja posledic v primeru (ne)izdaje predlagane začasne odredbe, kar je pogoj po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je glasovalna pravica (katere uresničevanje na skupščini želita tožnika s predlagano začasno odredbo prepovedati toženi stranki) ena izmed zakonsko določenih pravic družbenika d.o.o., sodišče pa sme pri odločanju o začasni odredbi dovoliti le ukrepe v potrebnem obsegu, kar velja za vsako začasno odredbo, še posebej ureditveno, s katero se ne zavaruje kasnejše izpolnitve (prisilne izvršitve), temveč možnost, da ima odločanje o zahtevku smisel (15. točka obrazložitve sklepa). V slednjem argumentu je sodišče prve stopnje videlo posledico za toženo stranko v primeru izdaje začasne odredbe. V primeru neizdaje začasne odredbe in posledic za tožnika, zlasti v delu sprejema sklepa oziroma potrditve sklepa z dne 20. 10. 2021 o bilančnem dobičku družbe in razdelitvi tega ter seznanitvi z odobritvijo in potrditvijo sklenitve pogodbe z dne 9. 7. 2021, prodajne pogodbe z dne 23. 7. 2021, pa je pojasnilo, da je bil sklep o delitvi bilančnega dobička že sprejet in razen tožnikoma realiziran ter je vprašanje neveljavnosti predmet drugega postopka, prav tako so bile prodajne pogodbe sklenjene in izvedene ter predmet drugega sodnega postopka ter so lahko v primeru zlorabe položaja in pravic ter protipravnega ravnanja poslovodstva in tožene stranke, ti lahko odškodninsko odgovorni za nastalo škodo in bodo lahko oškodovanci zavarovali terjatve v postopkih, v katerih jih bodo uveljavljali (13. točka obrazložitve sklepa). Iz tega izhaja zaključek, da bi bila v dejanskih okoliščinah te zadeve neizdaja predlagane začasne odredbe manjša posledica za tožečo stranko oziroma bi bila njena izdaja težja posledica za toženo stranko.

6. Tožnika želita s predlagano začasno odredbo prepovedati toženi stranki, ki je družbenik z 32 % poslovnim deležem v skupni družbi, uresničevati glasovalne pravice na skupščini. Začasno odredbo sta predlagala v zavarovanje nedenarne terjatve na izključitev tožene stranke iz družbe po tem, ko je sodišče prve stopnje že ugodilo tožbenemu zahtevku s sodbo in sklepom z dne 20. 10. 2021 ter izključilo toženo stranko iz družbe (list. št. 339-354 spisa). Zoper odločbo je tožena stranka vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predlagana začasna odredba regulacijska in da je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja (5. točka obrazložitve sklepa).

7. Tožnika neutemeljeno vztrajata pri sklicevanju na javni interes, ki naj bi ga predstavljalo vprašanje pristojnosti skupščine. Neutemeljeno navajata: (-) da bi moralo sodišče ob presoji listin preveriti, ali je dnevni red skupščine skladen zakonskim določbam in ugotoviti, da temu ni tako, (-) da je bilo o sklepu skupščine z dne 1. 4. 2019 že odločeno po sodišču v postopku I Pg 240/2019, kjer je bil potrjen za zakonitega, (-) da skupščina ni pristojna za odločanje o obstoju terjatev zoper tožnika in izvedbi pobota, pri čemer gre za fiktivno terjatev, (-) da se na skupščino nedopustno prenaša sodno pristojnost, (-) da je v javnem interesu obveščenost družbenikov o zadevah, (-) da gre za lažirano podajanje dejanskega stanja, (-) da je sklicana skupščina v nasprotju z javnim interesom. V teh navedbah tožnika navajata razloge zakaj naj bi bili morebitno sprejeti sklepi neveljavni, kar ni predmet tega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ne gre za nasprotje med javnim interesom in interesom posameznika, temveč, da sta interesa, ki ju zasledujeta pravdni stranki, nasprotujoča si zasebna interesa (17. točka obrazložitve sklepa).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se predlagani sklepi nanašajo na: imenovanje organov skupščine, potrditev sklepov skupščine z dne 20. 10. 2021 o imenovanju organov skupščine, sprejemu letnega poročila in računovodskega izkaza za leto 2020, nepodelitvi razrešnice poslovodji za poslovno leto 2020, seznanitvi z direktorjevim poročilom za poslovno leto 2020, ugoditvi zahtevi družbenikov za vpogled in dostop do informacij, imenovanje revizijske družbe za posebnega revizorja glede nakupa dveh poslovnih deležev za ceno, ki presega knjigovodsko in nominalno vrednost deležev, vložitvi odškodninske tožbe zoper tožnika za škodo v zvezi z opravljanjem funkcij, razveljavitvi sklepa skupščine, da stroške sklica krije tožena stranka. Nadalje se sklepi nanašajo na seznanitev z ekonomsko finančnim položajem družbe in posameznimi preteklimi dejstvi ter okoliščinami, na odpoklic direktorja in imenovanja drugega ter na terjatve in obveznosti družbe do tožnikov (12. točka obrazložitve sklepa). Tudi če bo tožena stranka glasovala na sklicani skupščini 23. 2. 2022 in bo ta sprejela predlagane sklepe, to ne pomeni: (-) da gre dejansko za poskus razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku I Pg 240/2019, kjer se je odločalo o plačilu sklica skupščine z dne 1. 4. 2019, (-) da želi s predlaganim dnevnim redom tožena stranka preko direktorja zaobiti 2. člen ZS in se izogniti izvršitvi sklepa skupščine, ki je bil ugotovljen za zakonitega v postopku I Pg 240/2019, (-) da želi izigrati to prvostopno odločbo in sanirati kršitve, katere je sodišče ugotovilo, in doseči ekskulpacijo svojih ravnanj, (-) da gre za namen izogniti se nadaljnjim odškodninskim postopkom ter izključitvi tožene stranke, (-) da si tožena stranka nadeja, da bo sklepe izglasovala, s čimer bo dejansko zlorabila glasovalno pravico z namenom upravičitve preteklih ravnanj, (-) da bo sklep koristila za izognitev odškodninske odgovornosti, da bo lahko zadržala zase protipravno pridobljeno premoženje. Tožnika kot družbenika imata zoper morebitno izglasovane sklepe skupščine pravno varstvo s tožbami na neveljavnost. Ali se jih bosta poslužila je njuna stvar. Zaradi predlaganih sklepov ne bo prišlo do stečaja oziroma uničenja družbe. Slednje je povezano z ekonomskim stanjem družbe, ne s predlaganimi sklepi skupščine. Ti se ne glasijo na začetek postopka likvidacije družbe. Zato tožnika neutemeljeno navajata: (-) da je skupščina z dne 23. 2. 2022 namenjena uničenju družbe, (-) da je to v interesu tožene stranke, (-) da kolikor družbe ne bo več, ne bo aktivne legitimacije, kar bo imelo za posledico zaključek sodnih postopkov zoper toženo stranko, (-) da je izkazano zatrjevanje o uničenju družbe ter so napačni zaključki sodišča, (-) da kolikor bo prišlo do prenehanja družbe, tožnika ne bosta imela interesa za vodenje postopka in bo njuna pravica izvotljena, (-) da je bil postopek I Pg 395/2021 naveden kot dodatni dokaz interesa tožene stranke po prenehanju družbe zaradi sprožene odškodninske tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz vsebine predlaganih sklepov ne izhaja posledica prenehanja družbe (12. točka obrazložitve sklepa), torej tožnika nista izkazala težko nadomestljive škode po 2. alineji prvega odstavka 272. člena ZIZ. Prav tako je pravilno zaključilo, da nista izkazala pogoja po 3. alineji prvega odstavka 272. člena ZIZ (15. in 16. točka obrazložitve sklepa). Prepoved uresničevanja glasovalne pravice tožene stranke na skupščini bi zanjo pomenil težjo posledico kot v primeru dopuščenega glasovanja na skupščini z možnostjo tožnikov vložiti tožbo na neveljavnost sprejetih sklepov, kar bi zanju pomenilo milejšo škodljivo posledico. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Tožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).