1. 7. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Inga Falka Pascha Wallersberga, Ljubljana, na seji 1. julija 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 5. člena, četrtega odstavka 47. člena ter 96., 97., 98., 99., 100., 101. in 102. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik določbam Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) navedenim v izreku tega sklepa, očita neskladje s 1., 3., 8., 9., 14., 15., 22., 23., 24., 43. in 138. členom Ustave, z 6. in 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter s 3. členom Prvega Protokola k EKČP. Navaja, da ZLV omogoča volilne manipulacije, ker lahko na lokalnih volitvah volijo tudi tuji državljani brez državljanstva Evropske unije, ki izpolnjujejo le pogoj, da imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju volilne enote. Meni, da bi moral ZLV določati dodatne pogoje, kot naj bi bilo to urejeno v drugih evropskih državah. Zatrjuje tudi, da so vsa določila razdelka 13. pod II. poglavjem ZLV z naslovom "Varstvo volilne pravice" očitno ustavno sporna. Opisuje, kako je vložil ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora in kako je bil njegov ugovor s strani občinske volilne komisije zavržen kot prepozen oziroma kot preuranjen.[1] Meni, da takšno odločanje, "absurdno" kratki roki, neobveščanje pritožnikov o zasedanju organov in odsotnost pomoči volilnih organov volilnim udeležencem jasno kažejo na nujnost spremembe ZLV. Pobudnik navaja še, da bi bilo smiselno določiti možnost pravočasnega popravka vloženih kandidatnih list ter da bi moralo biti sodno varstvo zagotovljeno neposredno na Ustavnem sodišču. Predlaga, naj Ustavno sodišče po opravljeni glavni obravnavi ugotovi protiustavnost izpodbijanih določb ZLV in jih "odpravi".

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

3.Pobuda mora med drugim vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek.[2] Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[3]

4.Pobuda ne vsebuje na ustavni ravni oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik utemeljil protiustavnost določenih zakonskih institutov oziroma zakonske ureditve v ZLV. Pobudnik sicer navede več členov ZLV, ki naj bi bili v neskladju z različnimi členi Ustave, vendar gre pri tem zgolj za golo naštevanje, brez jasno in določno opredeljenih razlogov, zakaj naj bi bila konkretna zakonska ureditev v neskladju s posamezno človekovo pravico ali drugim ustavnim institutom. Navedbe v pobudi glede uvedbe dodatnih pogojev za glasovanje tujcev, daljšanja pritožbenih rokov, drugačnega obveščanja pritožnikov, pomoči volilnih organov, možnosti popravka vloženih kandidatnih list in spremembe sodnega varstva volilne pravice pa zgolj izražajo nestrinjanje pobudnika z zakonsko ureditvijo lokalnih volitev. Ne vsebujejo pa utemeljitve, zakaj naj bi bila obstoječa ureditev tako pomanjkljiva, da je protiustavna.

5.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Ker pobuda navedenih pogojev ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo. Zaradi navedene odločitve Ustavno sodišče ni sledilo predlogu pobudnika, naj o pobudi odloči po opravljeni glavni obravnavi.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Pobudnik je glede teh očitkov kršitve konkretnega volilnega postopka na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-468/19 z dne 12. 6. 2019 odločilo, da ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.

[2]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-14/14, U-I-24/14 z dne 27. 5. 2014 in št. U-I-314/12 z dne 30. 10. 2013.

[3]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-471/19 z dne 8. 1. 2020, št. U-I-162/17 in št. U-I-202/12 z dne 4. 2. 2014.